Naša Bolnišnična šola letos praznuje, šteje namreč častitljivih 70 let. V teh letih so jo obiskovali številni šolarji in šolarke iz vseh koncev Slovenije. Marsikomu se je vtisnila v trajen spomin. Med njimi je tudi devetošolec Jan, ki je učenec Bolnišnične šole od 1. razreda. Prvi razred je celo zelo uspešno zaključil v Bolnišnični šoli. In Jan je naredil primerjavo, kako se je v devetih letih ta naša stara dama spreminjala.
NEKOČ:
– Velike skupine učencev iz različnih razredov. To je bilo super, ker smo lahko med seboj klepetali, se hecali in si tudi pomagali.
– V Bolnišnični šoli smo bili zelo dolgo časa, ker smo bili tudi v bolnišnici na zdravljenju dolgo. To mi niti ni bilo všeč.
– Imeli smo velike prireditve (proslave, olimpijske igre). Tega zdaj na žalost ni več, mogoče je kriva tudi korona.
– Velikokrat smo šli na izlete, oglede muzejev … To je bilo super! Mislim, da bomo to še kdaj šli, ko bo konec pandemije.
DANES:
– Pouk imamo individualno, kar je tudi super, ker imaš učiteljice samo zase in se veliko naučiš. In z njimi klepetaš.
– V bolnišnici zdaj nismo več zelo dolgo, razen izjemoma. Velikokrat se moramo zdraviti doma, takrat pa imamo lahko pouk z bolnišničnimi učiteljicami na daljavo. Kar je pa tudi super in tega včasih ni bilo.
Ja, časi se spreminjajo. Nekaj je boljše in lepše, nekaj pa tudi slabše.
In še … na teh fotografijah sem jaz v 1. in 6. razredu.
Jan, 9. razred
Anja in Jan pa sta 70-letni dami izdelala tudi vsak svojo prikupno in zelo pomenljivo voščilnico.
.
.
Mojca Topić
marec 2022
