Marjan Cigoj je velik ljubitelj narave in izvrsten fotograf. S svojimi fotografijami si je prislužil že več kot 200 nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Pohvali se lahko z objavami fotografij v reviji National Geographic Slovenija.
Leta 2020 so ga na mednarodnem natečaju naravoslovne fotografije Magična narava, ki ga organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, okronali za naravoslovnega fotografa leta. Cigoj se s fotografiranjem narave in živali v naravnem okolju ukvarja že mnogo let, še posebej pa je specializiran za fotografiranje ptic. V svoji foto zbirki ima zabeleženih več kot 330 vrst evropskih ptičev. Album s fotografijami Ptiči Slovenije, 100 vrst je poklonil Kliničnemu oddelku za otroško hematologijo in onkologijo. Mali bolniki in njihovi starši so z občudovanjem pregledovali fotografije, ki so jih popeljale v svet barv, spokojnosti in raznolikosti.
Marjan Cigoj: Ptiči Slovenije, 100 vrst
Med listanjem fotografij sem spoznala veliko vrst ptic. Pogrešala pa sem ptiča z imenom cipa.
Vaše fotografije so čudovite.
Ščinkavec in kos
Petje ščinkavca nam vedno polepša dneve na morju. Prav simpatičen je, ko hodi okrog mize, pobira drobtinice, zapoje in pogleda, ali smo ga slišali.
Fotografije so čudovite. Zagotovo je bilo za posnetek potrebno veliko časa in mirna roka. Na našem vrtu nam družbo vedno delata dva kosa.
Slegur, polojnik in krekovt
V naši miniaturni Sloveniji se med mnogimi zakladi skrivajo tudi čudovite ptice, ki nam jih odkriva zbirka. Včasih iščemo barvitost eksotičnih ptic iz daljnih dežel, a jim je enakovredna mavrica, ujeta v perje čebelarja, nebeška modra vodomca in ognjena »perjanica« kraguljčkov. Marsikatera ptica mi je bila neznana. Prvič sem slišala za oz. videla slegurja, polojnika in krekovta. Zbirka Ptiči Slovenije me je navdušila.
Namig za poletje – ko si boste v poletnem vrvežu zaželeli miru in naravne lepote, se odpravite v bližnji gozd ali na travnik. Opremljeni z daljnogledom in potrpežljivostjo si privoščite opazovanje ptic. Navdušile vas bodo s svojo barvitostjo, gracioznim gibanjem in čudovitim petjem.
V pomoč pri prepoznavanju ptic naj vam bo mali priročnik Ptice Slovenije:.
Ptice pa lahko prepoznate tudi po njihovem oglašanju. Pozorno jim prisluhnite.
(18) Moj mali svet predstavlja: ČUDOVITI ZVOKI NAŠIH PTIC PEVK – YouTube
(18) OGLAŠANJE PTIC – YouTube
»Družina je kot pisan travnik. Vsaka roža na njem je enkratna in vsaka diši čisto drugače. Njegova lepota pa je v tem, da vsi cvetovi rastejo skupaj.« (Neznani avtor)
Z namenom ozaveščanja o pomembnosti družine in družinskih odnosov je leta 1993 Generalna skupščina 15. maj razglasila za Mednarodni dan družin. Vsako leto ima osrednjo temo, letošnja je: Družine in urbanizacija.
V Sloveniji mednarodni dan družin pomeni tudi uvod v Teden družine, ki je letos potekal od 15. 5. do 22. 5. 2022. Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto pripravi akcijo ZA DRUŽINE BREZPLAČNO, s katero želijo družinam omogočiti brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav, predstav in drugih prireditev v kulturno-umetniških organizacijah po vsej Sloveniji.
Otroci, ki se zdravimo v bolnišnici, se brezplačnih ogledov žal ne moremo udeležiti. S ponosom pa slavimo svoje družine. Družina nam vedno, še posebno pa v času zdravljenja dolgotrajne bolezni, nudi občutek varnosti in toplino medsebojnih odnosov. Tudi po vseh spremembah in padcih v življenju je družina tista, ki je vedno z nami ter nam nudi zavetje.
Moja družina
Moja družina:
je najboljša na svetu;
je glasna in divja, a obenem nežna in pomirjajoča;
se glasno smeje in močno objema;
rada potuje;
me krega za slabo oceno in me pohvali, če dobim petko;
smo mama, tata, brat, Toby in jaz;
je moja mama, ki mi pomaga.
V mesecu aprilu obeležujemo dva praznika, povezana s knjigo: 2. april (mednarodni dan knjig za otroke) in 23. april (svetovni dan knjige). Oba praznika smo z različnimi dejavnostmi povezali v mesec knjige.
Ker smo zaradi bolezni v bolnišnici ali pa se zdravimo doma, ne smemo v šolo in se ne moremo se družiti s prijatelji. Dneve si krajšamo z uporabo tehnologije; mobilnimi telefoni, tablicami, računalniki in televizijo. Pogosto pa tudi z dobro knjigo. Branje nam je v veselje, zabavo, razvedrilo in tolažbo. Nič ni enako zgodbam, ki se skrivajo na straneh knjig. Zahvaljujoč knjigam spoznavamo drugačen svet – čaroben, poln čudežev in zmage dobrega nad zlom. Potem zapremo oči in sanjamo, da bodo tudi mi nekoč del te zgodbe. Najbolje kar glavni junaki! To pa lahko postanemo, dovolj je le, da odpremo knjigo in se zatopimo v zgodbo.
Za branje uporabljamo knjige, ki si jih izposodimo v oddelčni knjižnici v bolnišnici, nekatere knjige prinesemo iz domače knjižnice, po knjigah pa lahko posežemo tudi s pomočjo spleta (e- knjige: https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-e-knjige-za-otroke). Z radodarno donacijo Društva Junaki 3. nastroja in Društva Bralna značka Slovenije smo osvežili našo oddelčno knjižnico. Knjižne police smo obogatili z novimi slikanicami in sodobnimi knjigami za otroke in mladostnike. Hvala vam, ker ste nam omogočili, da si lahko napolnimo dušo z branjem dobrih knjig tudi v prihajajočih dneh.
“Če želite imeti pametne otroke, jim berite pravljice.” (Alberth Einstein)
Posebna oblika pripovedovanja in poslušanja zgodb pa je kamišibaj. Kristina je izdelala mini kamišibaj iz kartona. S pripovedovanjem ob ilustracijah je prevzela in povezala vse, ki so njeni zgodbi prisluhnili.
Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.
V Bolnišnični šoli je bilo v začetku marca zelo živahno. Skupaj s šolarji smo obeležili in praznovali častitljiv jubilej, 70 let Bolnišnične šole. Zato smo za svoje učence in dijake pripravili prav posebne dneve dejavnosti, ki smo jih izpeljali v sodelovanju z zunanjimi gosti. Spoznavali smo moderno umetnost, ustvarjali kozmograme, pisali pesmi, literarne prispevke in voščila ob svoji obletnici. Podali smo se na virtualni sprehod po Ljubljani. Oblečeni v pižamo smo spoznavali znanost in na bolniški postelji izvajali zanimive eksperimente.
Kot vsak dan zadnjih 70 let smo si ponovno dokazali, da se imamo v Bolnišnični šoli kljub težkim boleznim in poškodbam, ki nas pestijo, lahko prijetno. A zakaj se imamo v Bolnišnični šoli tako lepo? Ker med nami vladajo veselje, strpnost, sodelovanje, znanje, prijateljstvo, zaupanje, zdravje in razumevanje. Ponosni smo na svoje učence in dijake, ki skupaj z učitelji soustvarjajo Bolnišnično šolo že 70 let.
Svoje doživljanje ob zdravljenju v bolnišnici pa je v glasbo strnila učenka 8. razreda. Z avtorsko glasbo in melodijo je navdih vsem malim junakom, ki svoj čas preživljajo v bolnišnici.
Prisluhnite pesmi Soba 6
V sobi 6, tam je en kup stvari za jest’, za jest’.
Mami si kuha kave in je čokolade, jaz pa s hrano mučim se.
Napitki, čips, ker tedenski jedilnik je en kiks,
en kiks.
Hrana že ponavlja se, kdo je sploh zeljne krpice,
iz obupa končno kličem Wolt.
Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.
Tuki je en velik hodnik za vse junake.
V novi realnosti živim v nadstropju št. 3,
kjer pa ni vse tok slabo.
Najboljša stvar na tem oddelku so ljudje, vsi tle.
Sestre, ki poslušajo, zdravniki, ki pomagajo,
če vse narobe gre.
Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
Ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.
Kaj je kri?
Kri je rdeča in teče po našem telesu.
Kri imamo, da lahko živimo.
Če se udarimo, nam teče kri in potrebujemo obliž.
V moji krvi so majhni vojački, ki bodo premagali slabe in bom ozdravel.
Medvedki, 6, 7 in 8 let
Glavne sestavine krvi so krvne celice: rdeče krvničke ali eritrociti, bela krvna telesa ali levkociti, krvne ploščice ali trombociti in plazma, ki vsebuje beljakovine, faktorje strjevanja, imunoglobuline. S transfuzijo nadomeščamo samo tisto sestavino krvi, ki jo bolnik potrebuje. Medvedkom zdravljenje s kemoterapijo, včasih pa tudi nekatera obsevanja, povzroča slabše delovanje kostnega mozga. Zato potrebujemo transfuzije eritrocitov in/ali trombocitov.
Če smo slabokrvni, naša kri nima dovolj rdečih krvničk, da bi lahko celotnemu telesu dovajala potrebno količino kisika, zato dobimo transfuzijo eritrocitov.
Če je v naši krvi prenizko število krvnih ploščic ali obstoječe ne delujejo pravilno, pa potrebujemo transfuzijo trombocitov. Trombociti so krvne ploščice, ki omogočajo strjevanje krvi in s tem preprečujejo ali zaustavljajo izgubo krvi.
S pomočjo zabojčka Innobox smo izdelali umetno kri;
rdeča kri, polna eritocitov, in rumena kri, polna trombocitov.
8. februarjaobeležujemoosrednjislovenskikulturnipraznik, česarnismopozabiliniti v Bolnišničnišoli. Z malimi in malovečjimimedvedkismo se pogovarjali o kulturi, umetnosti, glasbi, prozi in poeziji. SevedasmonajveččasanamenilipravFrancetuPrešernu, ki velja za največjega slovenskega pesnika. Na različnenačinesmospoznavalinjegovoživljenje in delo, s pomočjoprogramaglasbeni laboratorij ChromeEksperimentKandinsky (https://musiclab.chromeexperiments.com/kandinsky/) smo risali Prešernovportret in like iz njegovih pesmi, nato pa poslušali, kako zvenijo njihovepodobe.
Z učenci smo se pogovarjali o življenju nekoč in danes. Med starimi predmeti, ki so jih uporabljali nekoč, smo omenili tudi laterno. Pomen besede laterna smo poiskali na jezikovnem portalu Franček.
Franček je različica jezikovnega portala Fran. Njegov namen je pomagati osnovnošolcem in srednješolcem pri učenju slovenščine. Franček prinaša odgovore na vprašanja o pomenu, sinonimiji, frazeologiji, pregibanju in izgovoru besed. Pojasni nam tudi, kako uporabljajo besede v narečjih, od kod izvira posamezna beseda in od kdaj lahko sledimo njeni rabi v slovenščini.
Kaj pomeni beseda laterna?
1.POMEN
RAZLAGA: preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi
ZGLEDI:
– obesiti laterno na voz
– prižgati laterno
– vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču
2.POMEN
STARINSKO
RAZLAGA: svetilka sploh
ZGLEDI:
– izvošček se je ustavil pod laterno
– stebri z laternami na vrhu
Ugotovili smo, da ima beseda laterna dva pomena. Včasih so s to besedo poimenovali vse svetilke. Laterna je torej starinska beseda, ki je bila nekoč v splošni uporabi za poimenovanje svetilk.
Drugi, sodobnejši pomen besede laterna pa nam razkriva, da je laterna posebna vrsta svetilke. Gre za preprosto svetilko s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi.
S pomočjo Innobox znanstvenega zabojčka smo izdelali svojo laterno, ki bo prijetno osvetljevala našo sobo.
