Trije dobri možje

December je poln lučk, bleščic, veselja in dobrih želja. Za otroke pa je predvsem čas pričakovanja praznikov in daril, ki jih prinesejo trije dobri možje. Le-ti tudi letos niso pozabili na bolne otroke. Obiskali so jih kar v njihovih bolniških sobah na Pediatrični kliniki.

Sv. Miklavž ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pridne otroke obdaruje na predvečer svojega godu (6. 12.), vsi neubogljivi otroci pa dobijo šibo. S svojim spremstvom, del katerega so tudi parklji in angeli, hodi po hišah in pušča darila v posodah, peharjih, krožnikih, nogavicah ali škornjih, ki jih zvečer nastavijo otroci.

Miklavž z angelčki na obisku pri junakih 3. nadstropja.

Božiček v današnji podobi ima svoj izvor v reklamni akciji Coca-Cole v 30. letih 20. stoletja. Hitro se je razširil po svetu, v Sloveniji pa se je uveljavil konec 80. let prejšnjega stoletja. Otroke pozdravlja na raznih prireditvah, v trgovinah in na ulicah, obdaruje pa nas doma. Darila pusti pod božično jelko ali v nogavici.

Mami, poglej, Božiček mi maha skozi okno!

Dedek Mraz se je kot obdarovalec otrok v Sloveniji po zgledu iz Sovjetske zveze prvič pojavil konec leta 1948. Leta 1952 je Maksim Gaspari oblikoval značilni videz »slovenskega« dedka Mraza, prijaznega starca, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah. Darila nam pusti pod novoletno smrečico.

Najsrečnejši ljudje nimajo vsega in najboljšega, oni naredijo najboljše iz česarkoli.             V letu, ki prihaja, poiščimo srečo in najboljše v vsem, kar nas obdaja.                                                    Otroci, mladostniki in osebje s Kliničnega oddelka za hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki

 

Ana Dobovičnik
december 2022

 

Jesen, čas barv, strpnosti in prijateljstva

Jesen je čas, ko se narava obarva v najrazličnejše barve, saj se drevesa začnejo pripravljati na zimo. To pomeni, da zmanjšujejo količino klorofila v listih, ki spreminjajo barvo in počasi odpadejo. Tako se pojavijo rumeni, oranžni in rdeči odtenki. Bolj rdeči ko so listi, več sladkorja vsebujejo. Zimzelena drevesa ne spreminjajo barve, ker so njihove iglice prekrite z voskom, ki jih ščiti pred mrazom.
Vraževerni verjamejo, da nam odpadli listi prinašajo srečo. Tisti, ki ujame suhe liste v trenutku, ko padejo z drevesa, bo imel v letu enako število srečnih mesecev.

Družabna igra jesensko drevo

Z učenci smo izdelali družabno igro jesensko drevo. Narisali smo golo drevo in izdelali barvne jesenske liste. Jesenske liste smo označili s številkami od 1 do 6. Ker smo izdelali dva paketka listkov, smo en paketek dodatno označili s pikico.

Navodila za igro: Vsak igralec potrebuje šest barvnih drevesnih listov, ki jih razporedi po drevesu. Igra poteka tako, da igralci mečejo kocko. Število pik na kocki pove, kateri list bo odpadel z drevesa. Zmagovalec je tisti, ki prvi uspe vreči vsako posamezno število na kocki in odstrani svoje liste z drevesa.

Z drugimi ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnali s tabo.

Trudimo se biti prijazni, spoštljivi, ljubeznivi, prijateljski in razumevajoči drug do drugega.

16. november je mednarodni dan strpnosti. Dan, ki nas spodbuja k strpnosti v družbi, ker strpnost ni samo cenjeno načelo, ampak je tudi nujnost za mir ter ekonomski in socialni napredek vseh ljudi.
Tudi v Bolnišnični šoli učence in dijake spodbujamo k ozaveščanju pomena strpnosti ter spodbujamo spoštljive medsebojne odnose, razumevanje, sodelovanje, prijateljstvo in sožitje. Učiteljice se zavedamo, da je strpnost potrebno gojiti, se o njej pogovarjati, razmišljati in jo udejanjati, saj je življenje v sožitju in toleranci do drugih lepše, prijetnejše in lahkotnejše.

Dekleracija o načelih strpnosti: Deklaracija o načelih strpnosti – Izobraževalni center Eksena

Ana Dobovičnik
november 2022

Nacionalni mesec skupnega branja (8. september – 9. oktober 2022)

V Bolnišnični šoli spodbujamo branje naših šolarjev. Poslužujemo se različnih pristopov, kako mlade nadobudneže pritegniti k branju. Eden izmed njih je skupno branje z učiteljico, zato smo z učenci v času nacionalnega meseca branja 2022 (Nacionalni mesec skupnega branja 2022 (pismen.si)) intenzivno brali. Vendar s skupnim branjem nismo zaključili oktobra. Z branjem bomo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, vse do nastopa nacionalnega meseca branja 2023, ko bomo krog skupnega branja ponovili.

Ker si želimo, da bo otrok užival v druženju z nami in knjigo, ga na branje pripravimo in tako spodbudimo zanimanje za branje. Pred branjem si skupaj ogledamo naslovnico in se pogovorimo, kaj je na njej prikazano. Vprašamo ga, o čem misli, da govori knjiga, kateri liki bodo pomembni. Med samim branjem uporabljamo različne glasove, se vživimo v različne like in močno dramatiziramo. Tako se učiteljica kaj hitro prelevi v rjovečega leva, prestrašeno žabo, šarmantnega princa ali nejevoljno kraljico. Tudi šolarje ves čas spodbujamo k sodelovanju. Skupaj izgovarjamo nenavadne besede, štejemo, kličemo glavne like in občasno branje prekinemo, da lahko otrok pove, kaj misli, da bo sledilo.

Branju sledita pogovor in otrokom najljubši del, tj. poustvarjanje. Le-to je lahko literarno, likovno, glasbeno, dramaturško ali povsem igrivo. Tako ima otrok možnost, da izrazi svoje vtise, pove, kaj mu je bilo všeč, kaj mu ni bilo in zakaj.

V Bolnišnični šoli beremo kar se da raznolike knjige, saj si prizadevamo, da bi otroci preko zgodb spoznavali različne svetove, kulture, junake, tematike, sloge, žanre in postopoma odkrivali svoje interese.

Na našem bralnem seznamu so se med mnogimi znašli tudi naslednji naslovi (ki smo jih tudi poustvarili):
Joan Summers: Rad te imam v vseh barvah mavrice
Magic Meg in Lucy Lovehear: Predstavljaj si, da si vila
Jutta Langreuter: Kapitan Volkec in morska pošast
Julija Donaldson: Zog
Ida Mlakar: O kravi, ki je lajala v luno
Angela McAllister: FUJ! To sploh ni pošast!

 

Angela McAllister: FUJ! To sploh ni pošast!

Ana Dobovičnik
oktober 2022

September

Prvi september, prvi šolski dan v novem šolskem letu je vedno poseben dan za vse učence in dijake, ne glede na njihovo starost. Še posebno nepozaben dan pa je za prvošolčke, šolarčke, ki prvega septembra prestopijo šolski prag čisto prvič. To je dan, ko spoznajo svoje učiteljice, učilnice so še posebno lepo urejene, na šolskih klopeh jih pričakajo drobna presenečenja. Prvi dan v šoli jim ostane v svetlem spominu in večina jih nestrpno pričakuje naslednji dan, ko bodo spet šli v šolo.

Skozi šolska vrata pa, na žalost, prvega septembra ne zakorakajo vsi šolarji. Tudi letos je nekaj učencev, dijakov in nadebudnih prvošolčkov prvi šolski dan preživelo v bolnišnici.
Še dobro, da imamo šolo tudi v bolnišnici. Učiteljice v Bolnišnični šoli smo poskrbele, da so bolni šolarji občutke strahu, žalosti, zmede in razočaranja nadomestili z občutki veselja, vznemirjenja, radovednosti in pričakovanja šolskih dogodivčin. Skupaj smo si pričarali ustvarjalen in nepozaben prvi šolski dan, pa čeprav v pižami in v bolniški postelji. In ko se naši šolarji pozdravijo, bodo ponosno zakorakali v “domače” hrame učenosti.

Prvošolka

Septembra (16.-22. september) pa poteka tudi Evropski teden mobilnosti, ki poziva k spremembi potovalnih navad. Letos pod geslom »Trajnostno povezani«.
Pobuda Evropskega tedna mobilnosti si prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti – hoje, kolesa ali javnega prevoza.

Evropski teden mobilnosti

Ana Dobovičnik
september 2022

Ptice v Sloveniji

Marjan Cigoj je velik ljubitelj narave in izvrsten fotograf. S svojimi fotografijami si je prislužil že več kot 200 nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Pohvali se lahko z objavami fotografij v reviji National Geographic Slovenija.
Leta 2020 so ga na mednarodnem natečaju naravoslovne fotografije Magična narava, ki ga organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, okronali za naravoslovnega fotografa leta. Cigoj se s fotografiranjem narave in živali v naravnem okolju ukvarja že mnogo let, še posebej pa je specializiran za fotografiranje ptic. V svoji foto zbirki ima zabeleženih več kot 330 vrst evropskih ptičev. Album s fotografijami Ptiči Slovenije, 100 vrst je poklonil Kliničnemu oddelku za otroško hematologijo in onkologijo. Mali bolniki in njihovi starši so z občudovanjem pregledovali fotografije, ki so jih popeljale v svet barv, spokojnosti in raznolikosti.

Marjan Cigoj: Ptiči Slovenije, 100 vrst

Med listanjem fotografij sem spoznala veliko vrst ptic. Pogrešala pa sem ptiča z imenom cipa.

Vaše fotografije so čudovite.

Ščinkavec in kos

Petje ščinkavca nam vedno polepša dneve na morju. Prav simpatičen je, ko hodi okrog mize, pobira drobtinice, zapoje in pogleda, ali smo ga slišali.
Fotografije so čudovite. Zagotovo je bilo za posnetek potrebno veliko časa in mirna roka. Na našem vrtu nam družbo vedno delata dva kosa.

Slegur, polojnik in krekovt

V naši miniaturni Sloveniji se med mnogimi zakladi skrivajo tudi čudovite ptice, ki nam jih odkriva zbirka. Včasih iščemo barvitost eksotičnih ptic iz daljnih dežel, a jim je enakovredna mavrica, ujeta v perje čebelarja, nebeška modra vodomca in ognjena »perjanica« kraguljčkov. Marsikatera ptica mi je bila neznana. Prvič sem slišala za oz. videla slegurja, polojnika in krekovta. Zbirka Ptiči Slovenije me je navdušila.

Namig za poletje – ko si boste v poletnem vrvežu zaželeli miru in naravne lepote, se odpravite v bližnji gozd ali na travnik. Opremljeni z daljnogledom in potrpežljivostjo si privoščite opazovanje ptic. Navdušile vas bodo s svojo barvitostjo, gracioznim gibanjem in čudovitim petjem.

V pomoč pri prepoznavanju ptic naj vam bo mali priročnik Ptice Slovenije:.

Ptice pa lahko prepoznate tudi po njihovem oglašanju. Pozorno jim prisluhnite.

(18) Moj mali svet predstavlja: ČUDOVITI ZVOKI NAŠIH PTIC PEVK – YouTube
(18) OGLAŠANJE PTIC – YouTube

Ana Dobovičnik
junij 2022

 

Družina

»Družina je kot pisan travnik. Vsaka roža na njem je enkratna in vsaka diši čisto drugače. Njegova lepota pa je v tem, da vsi cvetovi rastejo skupaj.« (Neznani avtor)

Z namenom ozaveščanja o pomembnosti družine in družinskih odnosov je leta 1993 Generalna skupščina 15. maj razglasila za Mednarodni dan družin. Vsako leto ima osrednjo temo, letošnja je: Družine in urbanizacija.
V Sloveniji mednarodni dan družin pomeni tudi uvod v Teden družine, ki je letos potekal od 15. 5. do 22. 5. 2022. Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto pripravi akcijo ZA DRUŽINE BREZPLAČNO, s katero želijo družinam omogočiti brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav, predstav in drugih prireditev v kulturno-umetniških organizacijah po vsej Sloveniji.

Otroci, ki se zdravimo v bolnišnici, se brezplačnih ogledov žal ne moremo udeležiti. S ponosom pa slavimo svoje družine. Družina nam vedno, še posebno pa v času zdravljenja dolgotrajne bolezni, nudi občutek varnosti in toplino medsebojnih odnosov. Tudi po vseh spremembah in padcih v življenju je družina tista, ki je vedno z nami ter nam nudi zavetje.

Moja družina

Moja družina:
 je najboljša na svetu;
 je glasna in divja, a obenem nežna in pomirjajoča;
 se glasno smeje in močno objema;
 rada potuje;
 me krega za slabo oceno in me pohvali, če dobim petko;
 smo mama, tata, brat, Toby in jaz;
 je moja mama, ki mi pomaga.

Medvedki vam želimo čudovite skupne družinske dni!

Ana Dobovičnik
maj 2022