Mesec knjige

V mesecu aprilu obeležujemo dva praznika, povezana s knjigo: 2. april (mednarodni dan knjig za otroke) in 23. april (svetovni dan knjige). Oba praznika smo z različnimi dejavnostmi povezali v mesec knjige.

Ker smo zaradi bolezni v bolnišnici ali pa se zdravimo doma, ne smemo v šolo in se ne moremo se družiti s prijatelji. Dneve si krajšamo z uporabo tehnologije; mobilnimi telefoni, tablicami, računalniki in televizijo. Pogosto pa tudi z dobro knjigo. Branje nam je v veselje, zabavo, razvedrilo in tolažbo. Nič ni enako zgodbam, ki se skrivajo na straneh knjig. Zahvaljujoč knjigam spoznavamo drugačen svet – čaroben, poln čudežev in zmage dobrega nad zlom. Potem zapremo oči in sanjamo, da bodo tudi mi nekoč del te zgodbe. Najbolje kar glavni junaki! To pa lahko postanemo, dovolj je le, da odpremo knjigo in se zatopimo v zgodbo.

Za branje uporabljamo knjige, ki si jih izposodimo v oddelčni knjižnici v bolnišnici, nekatere knjige prinesemo iz domače knjižnice, po knjigah pa lahko posežemo tudi s pomočjo spleta (e- knjige: https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-e-knjige-za-otroke). Z radodarno donacijo Društva Junaki 3. nastroja in Društva Bralna značka Slovenije smo osvežili našo oddelčno knjižnico. Knjižne police smo obogatili z novimi slikanicami in sodobnimi knjigami za otroke in mladostnike. Hvala vam, ker ste nam omogočili, da si lahko napolnimo dušo z branjem dobrih knjig tudi v prihajajočih dneh.

“Če želite imeti pametne otroke, jim berite pravljice.” (Alberth Einstein)

Posebna oblika pripovedovanja in poslušanja zgodb pa je kamišibaj. Kristina je izdelala mini kamišibaj iz kartona. S pripovedovanjem ob ilustracijah je prevzela in povezala vse, ki so njeni zgodbi prisluhnili.

   

Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.

Vir: Kaj je Kamišibaj? – Slikovedke

Ana Dobovičnik
April 2022

Bolnišnična šola malo drugače

V Bolnišnični šoli je bilo v začetku marca zelo živahno. Skupaj s šolarji smo obeležili in praznovali častitljiv jubilej, 70 let Bolnišnične šole. Zato smo za svoje učence in dijake pripravili prav posebne dneve dejavnosti, ki smo jih izpeljali v sodelovanju z zunanjimi gosti. Spoznavali smo moderno umetnost, ustvarjali kozmograme, pisali pesmi, literarne prispevke in voščila ob svoji obletnici. Podali smo se na virtualni sprehod po Ljubljani. Oblečeni v pižamo smo spoznavali znanost in na bolniški postelji izvajali zanimive eksperimente.
Kot vsak dan zadnjih 70 let smo si ponovno dokazali, da se imamo v Bolnišnični šoli kljub težkim boleznim in poškodbam, ki nas pestijo, lahko prijetno. A zakaj se imamo v Bolnišnični šoli tako lepo? Ker med nami vladajo veselje, strpnost, sodelovanje, znanje, prijateljstvo, zaupanje, zdravje in razumevanje. Ponosni smo na svoje učence in dijake, ki skupaj z učitelji soustvarjajo Bolnišnično šolo že 70 let.

Svoje doživljanje ob zdravljenju v bolnišnici pa je v glasbo strnila učenka 8. razreda. Z avtorsko glasbo in melodijo je navdih vsem malim junakom, ki svoj čas preživljajo v bolnišnici.

Prisluhnite pesmi Soba 6

V sobi 6, tam je en kup stvari za jest’, za jest’.
Mami si kuha kave in je čokolade, jaz pa s hrano mučim se.
Napitki, čips, ker tedenski jedilnik je en kiks,
en kiks.
Hrana že ponavlja se, kdo je sploh zeljne krpice,
iz obupa končno kličem Wolt.

Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.

Tuki je en velik hodnik za vse junake.
V novi realnosti živim v nadstropju št. 3,
kjer pa ni vse tok slabo.
Najboljša stvar na tem oddelku so ljudje, vsi tle.
Sestre, ki poslušajo, zdravniki, ki pomagajo,
če vse narobe gre.

Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
Ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.

Ana Dobovičnik
marec 2021

Transfuzija krvi in kultura

Kaj je kri?
Kri je rdeča in teče po našem telesu.
Kri imamo, da lahko živimo.
Če se udarimo, nam teče kri in potrebujemo obliž.
V moji krvi so majhni vojački, ki bodo premagali slabe in bom ozdravel.

Medvedki, 6, 7 in 8 let

Glavne sestavine krvi so krvne celice: rdeče krvničke ali eritrociti, bela krvna telesa ali levkociti, krvne ploščice ali trombociti in plazma, ki vsebuje beljakovine, faktorje strjevanja, imunoglobuline. S transfuzijo nadomeščamo samo tisto sestavino krvi, ki jo bolnik potrebuje. Medvedkom zdravljenje s kemoterapijo, včasih pa tudi nekatera obsevanja, povzroča slabše delovanje kostnega mozga. Zato potrebujemo transfuzije eritrocitov in/ali trombocitov.

Če smo slabokrvni, naša kri nima dovolj rdečih krvničk, da bi lahko celotnemu telesu dovajala potrebno količino kisika, zato dobimo transfuzijo eritrocitov.

Če je v naši krvi prenizko število krvnih ploščic ali obstoječe ne delujejo pravilno, pa potrebujemo transfuzijo trombocitov. Trombociti so krvne ploščice, ki omogočajo strjevanje krvi in s tem preprečujejo ali zaustavljajo izgubo krvi.

S pomočjo zabojčka Innobox smo izdelali umetno kri;
rdeča kri, polna eritocitov, in rumena kri, polna trombocitov.

8. februarja obeležujemo osrednji slovenski kulturni praznik, česar nismo pozabili niti v Bolnišnični šoli. Z malimi in malo večjimi medvedki smo se pogovarjali o kulturi, umetnosti, glasbi, prozi in poeziji. Seveda smo največ časa namenili prav Francetu Prešernu, ki velja za največjega slovenskega pesnika. Na različne načine smo spoznavali njegovo življenje in delo, s pomočjo programa glasbeni laboratorij Chrome Eksperiment Kandinsky (https://musiclab.chromeexperiments.com/kandinsky/) smo risali Prešernov portret in like iz njegovih pesmi, nato pa poslušali, kako zvenijo njihove podobe. 

 

Zveneča podoba Franceta Prešerna.

Ana Dobovičnik
februar 2022

 

Laterna

Z učenci smo se pogovarjali o življenju nekoč in danes. Med starimi predmeti, ki so jih uporabljali nekoč, smo omenili tudi laterno. Pomen besede laterna smo poiskali na jezikovnem portalu Franček.

Franček je različica jezikovnega portala Fran. Njegov namen je pomagati osnovnošolcem in srednješolcem pri učenju slovenščine. Franček prinaša odgovore na vprašanja o pomenu, sinonimiji, frazeologiji, pregibanju in izgovoru besed. Pojasni nam tudi, kako uporabljajo besede v narečjih, od kod izvira posamezna beseda in od kdaj lahko sledimo njeni rabi v slovenščini.

Kaj pomeni beseda laterna?

1.POMEN

RAZLAGA: preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi
ZGLEDI:
– obesiti laterno na voz
– prižgati laterno
– vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču

2.POMEN

STARINSKO
RAZLAGA: svetilka sploh
ZGLEDI:
– izvošček se je ustavil pod laterno
– stebri z laternami na vrhu

Vir: geslo latérna (xn--franek-l2a.si)

Ugotovili smo, da ima beseda laterna dva pomena. Včasih so s to besedo poimenovali vse svetilke. Laterna je torej starinska beseda, ki je bila nekoč v splošni uporabi za poimenovanje svetilk.
Drugi, sodobnejši pomen besede laterna pa nam razkriva, da je laterna posebna vrsta svetilke. Gre za preprosto svetilko s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi.

S pomočjo Innobox znanstvenega zabojčka smo izdelali svojo laterno, ki bo prijetno osvetljevala našo sobo.

Ana Dobovičnik
januar 2022

Praznični trenutki v bolnišnici

December je tu in v Bolnišnični šoli se trudimo, da je kljub korona razmeram pisan, poln pričakovanja in veselja.
Praznično smo okrasili oddelek in postavili jelko. Izdelovali smo adventne venčke, voščilnice in ostale praznične okraske. Vsem dobrim možem smo pisali pisma, v katerih smo jih prosili za zdravje, ljubezen in različne majhne pozornosti. Prav vsi otroci in mladostniki pa smo se razveselili obiska svetega Miklavža in daril, ki jih je prinesel.

Pismo za Božička. Miklavž me je s svojim darilom že razveselil.

Miklavž v bolnišnici.

Zima je poskrbela tudi za sneg in mesec pričakovanja obarvala v belo barvo. Ker smo v bolnišnici, ne moremo na sneg, kjer bi izvajali snežne vragolije, izdelali sneženega moža in se kepali. Zato smo naredili sneženega moža kar v bolniški postelji. Seveda ne iz snega, naši so iz stiropor žogic. Joj, kako so čedni, pa še stopili se ne bodo!

Sneženi mož.

Želimo vam mirne božično-novoletne praznike!

Jutrišnji svet pripada tistim,

ki zaupajo svojim sanjam,

ustvarjalno gradijo prihodnost in

verjamejo v to, kar delajo.

 

Želimo vam tople praznike in

vse dobro v  letu 2022!

 

Otroci, mladostniki in osebje s Kliničnega oddelka

za hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike

Novoletno voščilo 2022.

 

Ana Dobovičnik
december 2021

 

 

70 let šole v bolnišnici

Medvedki se tudi v bolnišnici pridno učimo. Kadar le zmoremo, sledimo šolskemu delu in usvajamo nova znanja in spretnosti. Novembra smo se pogovarjali o značilnostih jeseni, se urili v grafomotoriki in spoznavali prve tiskane črke. Pogovorjali smo se o družinah in risali svoje družinsko drevo. Učili smo se seštevati in odštevati s prehodom čez desetico, za lažje računanje pa smo izdelali tudi praktični pripomoček. Vmes pa smo prepevali, po svojih zmožnostih telovadili, izvajali znanstvene poskuse, se igrali in smejali.

Interaktivno učenje ob računalniku.

Likovno ustvarjanje.

Učni pripomoček za računanje.

Letos praznujemo že 70 let bolnišnične šolske dejavnosti v Ljubljani. Vabimo vas, da si ogledate video, ki prikazuje bogate dejavnosti Bolnišnične šole: 70 let Bolnišnične šole v Ljubljani (arnes.si).

Ana Dobovičnik
november 2021