Raziskovalni in ustvarjalni levčki

Oktobra smo šolske ure pouka popestrili z dvema dnevoma dejavnosti – naravoslovnim in kulturnim dnem.
Najprej nas je na začetku meseca čakal naravoslovni dan Voda. Spoznavali smo, kje vse najdemo vodo v vesolju in na Zemlji, ter razmišljali o njeni količini. Pogledali smo si spletno stran, ki nam je prikazala, koliko vode dnevno »pojemo« – kar 3496 litrov. Si predstavljate?
Zanimivo razlago, zakaj toliko vode, si lahko pogledate na tej povezavi.

Na naravoslovnem dnevu smo s filmom z mislimi lahko odšli tudi na Kras in spoznavali, kaj vse se tam dogaja z vodo. V nadaljevanju pa so se učenke v zanimivi računalniški igri preizkusile v vlogi arhitektk, gradbink in naravovarstvenic. Gradile so protipoplavne jezove, izbirale mesta za gradnjo naselij in nato opazovale, ali bodo poplave zajele njihova naselja ali ne.

Našega naselja ni poplavilo.

Z učenci smo si pogledali spletne strani, ki nam omogočajo prikaz različnih podatkov. Tako smo na Geopediji ugotavljali, ali so naše hiše poplavno ogrožene. Na koncu pa so se učenke izkazale še kot prave laboratorijske raziskovalke in ob testiranju različnih vzorcev vode s pomočjo indikatorskih lističev ugotavljale njihove značilnosti.
Drugi dan dejavnosti v tem mesecu pa je bil kulturni dan. Na njem smo izvedeli, da naša Bolnišnična šola letos praznuje 70 let svojega obstoja. Kakšna veličastna obletnica, kajne! In takšne dogodke je seveda potrebno tudi praznovati in obeležiti. Prav s tem namenom smo v nadaljevanju kulturnega dne, po tem ko smo spoznali številne znane osebnosti, društva, filme in literarne junake, ki v tem letu prav tako praznujejo 70 let, literarno in likovno ustvarjali na temo 70-letnice.
Nastal je zanimiv domišljijski intervju s Kekcem, v katerem smo izvedeli, da so njegove prostočasne dejavnosti v starejših letih poleg ribarjenja tudi reševanje križank in branje. V mladostnih letih pa se je veliko ukvarjal s športom. V dnevniškem zapisu izpred 70-ih let, z dne, ko so ga odkrili, pa nam je satelit Ananka povedal, da je njegova najpomembnejša naloga, da se dan in noč vrti okrog Jupitra.

Učenke pa so nam s svojimi čudovitimi likovnimi izdelki pokazale, da imajo res številne talente. Tako smo kulturni dan zaključili z občudovanjem njihovih stvaritev.

Maja Kos
oktober 2021

Začetek novega šolskega leta

Pa se je začelo novo šolsko leto. Nekateri učenci so se tokrat lahko vrnili v šolske klopi skupaj s svojimi sošolci, drugi pa so ga zaradi zdravstvenih težav pričeli v bolnišnici. Ampak nič zato! V bolnišnici imamo namreč bolnišnično šolo, ki je z veseljem sprejela svoje učence in dijake na vseh oddelkih!

Tudi na našem oddelku se tako s svojimi zdravstvenimi težavami kot s šolskim delom že odločno borijo vsi Levčki. In letos smo prve pogumne Levčke sprejeli tudi v dnevni bolnišnici.

Poleg znanja, ki ga učenci in dijaki pridno pridobivajo pri pouku, jih v bolnišnični šoli spodbujamo tudi k razvijanju njihovih talentov. Ker so naši Levčki zelo ustvarjalni, so že izdelali različne umetnine, s katerimi smo polepšali stene v novi dnevni bolnišnici.

Kako kreativen je učenec Erazem, si lahko pogledate na spodnji fotografiji.

Erazem, 9. razred

Erazem, 9. razred

Tudi učenki Monika in Mija sta ustvarili čudoviti sliki, ki že krasita skupni prostor v dnevni bolnišnici.

Monika, 9. razred

Mija, 9. razred

Naši učenci pa niso le ustvarjalni, ampak imajo tudi mnogo različnih zanimanj, o katerih vedo zelo veliko in jih z veseljem delijo z nami.

Učenec Ljubo, ki je velik ljubitelj košarke, je pripravil plakat o Luki Dončiću. Na njem lahko najdete veliko zanimivih podatkov in dosežkov tega našega športnika.

Ljubo, 9. razred

Naše Levčke bomo zagotovo spodbujali, da bodo tudi vnaprej razvijali in nadgrajevali svoje talente, kreativnost in zanimanja. Zato smo prepričani, da bomo lahko občudovali še mnoge njihove izdelke.

 

Tjaša Zver
september 2021

 

Jogurtova torta z jagodami brez peke

Mesec junij nas je že pošteno ogrel. Vročina nikakor ne pojenja. Iščemo prijetno senco mogočnih dreves ter rek in jezer, da nas ohladijo. A včasih bi si želeli ohladitev le s preprosto sladico, pa si v tej vročini ne upamo segreti pečice.
Levčki smo poiskali recept za sladico, za katero potrebujemo le nekaj časa in hladilnik ali zamrzovalnik.
Vam je vroče? Se vam cedijo sline?
Priporočamo vam, da pripravite slastno jogurtovo torto z jagodami in se ohladite.

Za pripravo potrebujete naslednje sestavine:
• 250 g navadnih piškotov,
• 125 g masla,
• 4 jogurte v lončku,
• 350 ml sladke smetane,
• 6 velikih žlic sladkorja,
• 1 vanilijev sladkor,
• 1 veliko žlico limoninega soka.
• 2 paketa želatine v prahu (en paket zadostuje za 6 listov želatine) in
• 250 g jagod.

Najprej zmeljete piškote in jih stresete v večjo posodo. Odtehtate maslo in ga na štedilniku stopite.

Priprava piškotov in masla.

Stopljeno maslo vlijete v zmlete piškote in dobro premešate. Dobljeno zmes vsujete v pekač, ki ga najprej obložite s peki papirjem. Zmes enakomerno razporedite po pekaču. Pekač postavite v hladilnik ali zamrzovalnik za najmanj pol ure, da se zmes strdi.

Priprava biskvita brez peke.

Jogurt, sladkor, vanilijev sladkor in limonin sok počasi zmešate in dodate dva paketa želatine v prahu.

Priprava jogurtove kreme.

¸

Sladko smetano stepete in jo počasi umešate v jogurtovo kremo.

Priprava sladke smetane.

Jagode očistite, operete in jih narežete na majhne koščke. Koščke vmešate v jogurtovo kremo. Dobljeno kremo namažete na biskvit iz piškotov. Torto po vrhu okrasite z jagodami. Tako pripravljeno torto postavite v hladilnik ali zamrzovalnik za nekaj ur, da se želatina strdi.

Priprava jogurtove torte z jagodami.

Torto vzamete iz hladilnika in jo narežete na manjše kose, s katerimi se prijetno osvežite in ohladite.

Slastna jogurtova torta z jagodami.

Želimo vam, da bi uživali v šolskih počitnicah in vročem poletju ter se hladili s prijetnimi dogodivščinami in slastnimi sladicami.
Srečno in dober tek.

Nežka Dakskobler Markoč
junij 2021

Jabolčna pita

Pa smo kuharski mojstri spet nazaj.
Mesec maj nam je prinesel obilo šolskega dela in obveznosti. Učili smo se, raziskovali, odgovarjali na ustna ocenjevanja in se potili ob pisnih preverjanjih. Ugotovili smo, da bomo potrebovali še dodatno moč in energijo, zato smo se močno razveselili predloga osmošolca, da bi spekli jabolčno pito. Verjeli smo, da nas bo pita podkrepila in nam vlila novih moči.

Zavihali smo rokave in se lotili dela. Začeli smo s pripravo nadeva. Zanj smo potrebovali:
1 kg jabolk,
80 g sladkorja,
cimet,
limonin sok.
Najprej smo oprali jabolka, jih olupili in narezali na krhlje ter naribali. Naribanim jabolkom smo dodali sladkor, vanilin sladkor, cimet in limonin sok ter vse skupaj dobro premešali. Nadev smo pokrili s folijo in ga postavili v hladilnik.

Priprava nadeva.

Zdaj smo se lotili testa.
Za pripravo testa smo potrebovali:
350 g moke,
½ vrečke pecilnega praška,
120 g sladkorja v prahu,
1 vrečko vaniljinega sladkorja,
150 g masla,
2 rumenjaka,
4 žlice kisle smetane.
Najprej smo moko in pecilni prašek presejali v veliko posodo. V moko smo dodali na majhne koščke narezano zmehčano maslo, sladkor in vanilin sladkor, oba rumenjaka ter kislo smetano. Vse skupaj smo zmešali v testo.

Priprava testa.

Testo smo razdelili na dve enaki polovici. Prvo polovico smo raztegnili čez pekač. Robove smo pustili dvignjene. Iz druge polovice testa smo narezali trakove.

Priprava jabolčne pite.

Prvo plast smo obložili z jabolčnim nadevom. Čez jabolčni nadev smo položili trakove iz testa. Naša jabolčna pita je bila pripravljena za peko.

Priprava jabolčne pite.

Pečico smo ogreli na 160 stopinj, v njej pa pekli pito 45 minut.
Pečena pita je tako dišala, da je iz vseh sob na oddelku privabila otroke in odrasle. Nismo uspeli dočakati, da se pita popolnoma ohladi. Še mlačno smo razrezali na koščke in se z njo vsi skupaj posladkali.

Jabolčna pita.

Bila je odlična in ne boste verjeli, res nam je povrnila moči.
Ne verjamete?
Recept imate, zato zavihajte rokave še vi in si s pito povrnite moči.

Pa dober tek.

Nežka Dakskobler Markoč
maj 2021

Ohrani(mo) naš planet

V bolnišnični šoli naše učenke pridno ustvarjajo, zato so se tudi tokrat odzvale zanimivemu povabilu k sodelovanju. V okviru projekta Dobre vesti iz naše šole in našega mesta/kraja je bil namreč razpisan novinarsko-literarni natečaj z naslovom Plastika v okolju in umetnosti.

Učenke so pomislile na mnogotera sporočila o varstvu okolja v medijih, v svojih prispevkih pa so razmišljale o tem, kaj bi nas popeljalo k čistejšemu okolju. Ugotavljale so, da to ni zgolj posameznikova naloga, ampak moramo za lepši in boljši svet poskrbeti vsi ljudje.

 

Plastika

Plastika obkroža me,
povsod veliko preveč je je.
Včasih uporabna,
v okolju ogabna,
paketi veliki so
v plastiko oviti …
Želve uboge tarejo
plastične nadloge,
ko v vrečko ujamejo se.
Dajte, ljudje, ločevati smeti
in manj plastičnih vrečk uporabljati!

Neža, 6. razred

 

O, Zemlja

O, Zemlja, nesrečna, draga ti domača,
kjer prebivalstvo mirno onesnažuje,
ob omembi krčenja pragozda z roko zamahuje,
le kje se najde kdo, ki gradnjo tovarn še zavrača.

Podjetniška ideja zvita je kot kača,
ki vse, kar ji pride na pot, zaničuje
in brez milosti planet uničuje,
pomembna ji je le visoka plača.

Kdor se zaveda, kam vse to privede,
je pravi okoljski aktivist,
naj ga le denar ne zmede.

Kdor si želi biti Zemlji v korist,
tega naj v življenju prava pot privede,
saj bo uspešen le, če ga ne omami zavist.

Brina, 8. razred

 

Manja Žugman
april 2021

Svetovni dan poezije

V mesecu marcu smo nadaljevali z branjem. Tokrat smo se ob svetovnem dnevu poezije, ki ga praznujemo 21. marca, posvetili poeziji. Brali in spoznavali smo pesmi Ferija Lainščka, letošnjega Prešernovega nagrajenca, nekaj pesmi pa smo prepustili tudi izboru naših učenk in učencev.
Izvedli smo anketo, rezultate pa v nadaljevanju delimo z vami, prav tako pa vas vabimo k branju poezije.
Učenka Alina je napisala svoje doživljanje ob pisanju pesmi in pesem posvetila dnevu poezije.

V anonimni anketi je sodelovalo dvanajst šolarjev, šolark (v nadaljevanju šolarji), starih od dvanajst do osemnajst let.
Ugotovili smo, da:
• je bilo pet šolarjev seznanjenih, da je 21. marec svetovni dan poezije,
• jih pet od njih bere poezijo,
• je pet šolarjev že pisalo pesmi kot šolsko obveznost, štirje šolarji pišejo pesmi zase, en šolar je že pisal pesmi kot šolsko obveznost in jih piše tudi zase, le en šolar še ni imeli izkušnje s pisanjem pesmi.

Šolarji, ki pišejo pesmi zase, so navajali, da največkrat pišejo o:
• dogodivščinah,
• o svojih čustvih,
• ljubezni,
• življenju,
• trenutnem navdihu.

Šest šolarjev nam je zaupalo svoje najljubše pesmi, ki jih priporočajo v branje:
• France Prešeren: Povodni mož, Po železni cesti, Apel in čevljar,
• Tone Pavček: Nova faca,
• Feri Lainšček: Prosti čas,
• Jacques Prevert: Barbara.

Devet šolarjev nam je zaupalo svoje najljubše pesnike:
• France Prešeren,
• Dragotin Kette,
• Feri Lainšček,
• Tone Pavček,
• Andrej Rozman Roza,
• Mak Dizdar.

Šest šolarjev priporoča v branje naslednje pesniške zbirke:
• France Prešeren: Poezije,
• Kajetan Kovič, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Janez Menart: Pesmi štirih,
• Mak Dizdar: Modra rijeka.

Doživljanje ob pisanju pesmi

Ko pišem pesmi, se počutim živo. Včasih si predstavljam, kako del sebe izlivam na papir.
Prvič sem se s poezijo srečala, ko sem bila še v vrtcu. Spomnim se, kako sem mamo opazovala pri pisanju. Danes se zavedam, da smo ji bili navdih za ustvarjanje mi, njeni otroci. Ko sem jo nekaj časa opazovala, sem se še sama lotila pisanja. Na začetku sem pisala bolj o pojavih, kot so letni časi, čez nekaj časa pa sem začela na papir izlivati svoja čustva.
Pisanje se mi zdi odličen način za sproščanje in izražanje samega sebe. Če opazujem sebe, bi pisanje opisala kot terapevtsko, saj sem se s poezijo naučila največ o sami sebi.
Svetovni dan poezije se mi zdi pomemben, saj je dober način za ozaveščanje ljudi o poeziji. Na takšen način lahko ljudem poezijo približamo.
Pomembno se mi zdi tudi zato, da se tudi tisti, ki pesmi že pišemo, spomnimo, kako ob tem uživamo in podoživljamo občutke ob pisanju.
Alina, 9. razred

Dan poezije

Enaindvajsetega svetovni dan se praznuje,
ko pesnik besede v verze oblikuje.
Da drugi pomladni dan bo vesel,
pesnik bo jubilej imel.

Izraža se iz srca,
saj veliko domišljijo ima.
Piše s srcem, ne le z glavo,
uporablja žilico ta pravo.

Vsak pesnik v pisanje
vključuje čustvovanje.
Ne uporablja le vejice in pike,
temveč besede male in velike.

Alina, 9. razred

Pomlad

Vabimo vas k branju poezije in vam želimo prijeten začetek pomladi.

Branka Žnidaršič
marec 2021