Z risanjem in barvanjem mandal lahko smiselno zaposlimo učence na oddelku. Ta dejavnost namreč ustvari umirjeno in sproščeno vzdušje. Risanje in barvanje koncentričnih krogov vzpodbuja učenčevo domišljijo, motorične sposobnosti in zmožnost koncentracije ter vztrajnost.
Mi smo se ob tem počutili dobro, zraven pa smo se pogovarjali o vrednotah, kot so resnica, ljubezen, lepota, dobrota in sočutje.
Andreja Gumilar
Mesec junij je bogat mesec.
8. junija praznujemo Trubarjev dan.
21. junija se prične koledarsko poletje, ko je noč najkrajša in dan najdaljši.
25. junija praznujemo dan državnosti.
Vmes praznujemo praznik češenj, veselimo se konca šolskega leta.
In še kaj bi se našlo.
Od kod mesecu ime?
Junij se imenuje po rimski boginji Junoni, Jupitrovi ženi, ki je kraljica bogov, boginja neba, zakona in družine (Wikipedia).
Staro slovensko ime za ta mesec pa je rožnik. Le zakaj?
Zagotovo zato, ker je poln rož.
Cvetoče drevo in rože na travniku je za 25. rojstni dan naše domovine narisal tudi četrtošolec Marko.
Šestošolka Tjaša je napisala še uganko – haiku, katerega rešitev vam je zagotovo znana.
Od nog do glave
zelena kokoš, z morja
na Triglav greš.
http://www.sensa.si/media/cache/upload/Photo/2013/12/18/slovenija_lightbox_image.jpg
V pričakovanju počitnic pa je zapisala ta dva haikuja:
Veter odpihne
šolske skrbi, ko se nam
na morje mudi.
V času sanj smo že
bili, ko še zadnjič smo
sedli v te klopi.
Andreja Čušin Gostiša
Na Ortopedski kliniki smo zbrali nekaj spominov na dneve pred petindvajsetimi leti, ko je Slovenija postala samostojna država.
Fizioterapevtka Andreja
Bil je navaden delovni dan, mož je bil pri teritorialni obrambi. Zvečer sem s tastom in taščo gledala proslavo po televiziji. Zjutraj sem šla v službo, iz Domžal v Ljubljano, z vlakom. Bilo je veliko ljudi, več kot po navadi, na cesti pa ni bilo nobenega avtomobila. Videla sem en tank in sem si mislila, da imajo vojaki vaje. Šele v službi sem ugotovila, da je vojna.
Vzgojiteljica Maja
Bila sem noseča. Zvečer sem bila na prireditvi na Vrhniki, kjer je smučarka Mojca Suhadolc posadila lipo. Zjutraj so bili tanki. Zaradi vojne ni bilo tečaja za bodoče mamice, ampak sem brez težav (prvič) rodila.
Učiteljica Irena
Bil zadnji šolski dan. Zvečer sem urejala dokumentacijo in mimogrede spremljala proslavo po televiziji. Ob enih ponoči sva šla z možem v center Ljubljane na kratek sprehod. Zunaj je bilo še veliko ljudi. Zjutraj sem prižgala TV in zagledala posnetke tankov. Nisem vedela, kaj naj naredim, in sem zbudila moža. Rekel je, naj se ne vznemirjam, in je spal naprej. Nisem vedela, ali naj grem v službo ali ne, pa sem šla …
Sestra Olga
Bila sem v bolniški pred porodniško. Doma sem počivala. Drugi so žagali drva. Na dvorišče je pritekel sosed in rekel, ali smo čisto nori, ali nič ne slišimo. Ustavili smo »cirkular« in povedal nam je, da so bombardirali Krvavec.
Sestra Nuša
Po končani proslavi v Ljubljani sem se vrnila domov na Brezovico. Ob petih zjutraj me je zbudila mama in mi rekla, naj pogledam ven. Po cesti se je valila kolona tankov. Na poti v službo sem se ustavila pred barikado, v kateri so bile plinske jeklenke. Pogumno sem jih prestavila in se odpeljala naprej. Tistega večera pa vseeno nisem šla domov, ampak sem prespala na kliniki.
Sestra Mija
Ves teden sem bila doma, ker iz Komende nisem mogla priti v Ljubljano. Ob alarmih smo šli z otroki v domačo klet. Da so bili bolj mirni, smo jim dali sladoled. Najmlajši Luka je kasneje, ko nismo bili več v kleti, spraševal, kdaj bo spet preplah, da bo dobil sladoled.
Sestra Tatjana
Najbolj se spomnim, kako smo paciente ob alarmu vozili v zaklonišče Kliničnega centra. Pomagali so vsi. Zaradi pomanjkanja sester sem bila kar ves dan na kliniki. Sestre izven Ljubljane namreč niso mogle priti v službo.
Irena Nemanič
Daril smo vedno veseli, ne glede na letni čas, mesec ali dan, saj obdarovancem pokažejo, da nekdo misli nanje. To je še posebej pomembno, če smo žalostni, osamljeni, če potrebujemo prijazno besedo in pozornost.
Dijaki gimnazije Poljane so v juniju kupili igre in učila za otroke, ki se zdravijo v bolnišnici.
Na Ortopedski kliniki smo preizkusili igri štiri v vrsto in stolp.
Otroci so bili novih iger zelo veseli in so povedali, da si bodo z njimi krajšali čas, preganjali dolgčas in se zabavali.
Hvala, gimnazija Poljane!
 Stolp se ni popolnoma podr. |
 Po fizioterapiji pa sprostitev s štiri v vrsto. |
Irena Nemanič
WILLIAM SHAKESPEARE
je bil krščen 26. aprila 1564 v kraju Stratford upon Avon, v grofiji Warwickshire v Angliji, umrl pa je v rojstnem kraju 23. aprila 1616 po julijanskem koledarju, 3. maja 1616 pa po gregorijanskem koledarju, ki ga uporabljamo danes.
Letos se tako spominjamo 400-letnice umetnikove smrti in tako Angleži kot tudi vsi drugi narodi, ki ga cenijo, mu posvečajo veliko pozornosti.
O njem smo se pogovarjali tudi na našem oddelku.
Kdo je bil William Shakespeare?
Še danes si strokovnjaki niso enotni, kdo je ta genij, kako je živel, ali je res napisal vsa dela, ki mu jih pripisujemo.
Večina pa se strinja, da je William Shakespeare največji angleški dramatik, ki je s svojimi deli vplival na ves svet.
Njegova najpomembnejša dramska dela so:
tragedije: Romeo in Julija, Hamlet, Macbeth, Kralj Lear, Othello,
komedije: Sen kresne noči, Kakor vam drago, Komedija zmešnjav.
Pisal je tudi zgodovinske gledališke igre, napisal je še 154 sonetov, ki jih je v slovenščino najprej prevedel Janez Menart, nov prevod pa je pripravil Srečko Fišer.
Bil je čarovnik z besedami, kot pravi Ženja Leiler v svojem članku v Delu.
Uporabil naj bi od 17.000 do 29.000 različnih besed, kar je najmanj dvakrat več od povprečnega govorca, v angleški jezik naj bi prispeval 1589 novih.
Skoval naj bi številne fraze, recimo heart of gold – imeti zlato srce, brave new world – krasni novi svet, break the ice – prebiti led …
(prim. http://www.delo.si/kultura/oder/hear-me-as-i-will-speak.html)
Shakespeare in Slovenci
Slovenci smo prvi prevod ene najslavnejših Shakespearjevih tragedij, Hamleta, prvič dobili leta 1874; pripravil ga je Dragotin Šauperl; sledilo pa mu je še pet različnih prevodov; Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Janka Modra, Milana Jesiha; zadnjega je prispeval Srečko Fišer.
Fišerjev prevod je uporabljen tudi v stripu z naslovom Hamlet, biti ali ne biti v stripu, ki ga ustvaril slovenski risar Andrej Potrč v sodelovanju s Cirilom Hodnjakom, Tadejem Golobom in Dejanom Kotnikom.
(prim. http://www.delo.si/kultura/oder/britanci-enega-slovenci-pa-sest-hamletov.html)
Za zaključek pa navajamo še najljubši Shakespearjev citat dramaturginje Darje Dominkuš, ki je zapisan v Hamletu.
»Več stvari je v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja vaše modrijanstvo.«
Dramaturginja meni, da je največja modrost prav v spoznanju, da ne moremo razumeti vsega. Vsekakor pa smo zaradi tega spoznanja občutljivejši, bolj dojemljivi in bolj odprti za skrivnosti sveta.
(prim. http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/vse-kraljestvo-dam-za-konja.html)
Andreja Čušin Gostiša
Osnovna šola Ledina
Bolnišnični šolski oddelki
Komenskega ulica 19
Ljubljana
Manja Žugman
vodja bolnišnične šole
030 386 050
01 522 93 03
