Pastirček

V mesecu oktobru smo spoznali slovensko ljudsko pravljico Pastirček.

Deček je živel s starši v stari hiši. Bili so zelo revni, zato se je deček odločil, da gre v svet, s trebuhom za kruhom. Ko si prisluži dovolj denarja, se vrne in z njim pomaga še svojim staršem.

Odšel je na pot in v gozdu srečal starca, ki mu je za popotnico podaril čudežno piščal in steklenico čarobne vode. Melodija iz piščalke je privabila vse živali, čudežna voda pa ozdravila vse bolezni.

Deček je nadaljeval svojo pot proti mestu, na poti pa srečal miško, čebelo in vrana, ki jim je nesebično in takoj pomagal.

Po nekaj dnevih je prišel v mesto, kjer je kralj iskal pastirja. Javil se je kralju in delo dobil.

Več kot leto dni je pasel čredo tristotih ovac. Nikoli ni nobene izgubil in kralj je bil z njim zelo zadovoljen. Pastirčku pa so bili zelo nevoščljivi drugi služabniki, ki so se odločili, da bodo kralja naščuvali proti njemu.

Kralju so rekli, da pastirček govori, da lahko omlati vse žito v eni noči, da lahko zgradi grad, večji in trdnejši od kraljevega, in da lahko pripleza po povsem gladkem zidu do kraljeve hčere.

Kralja so te besede razjezile, zato je pastirčku dal nalogo, da mora v eni noči omlatiti žito, zgraditi grad in osvojiti njegovo hčer. Če pastirčku to ne bo uspelo, mu bo vzel življenje.

Pastirček je bil zaskrbljen in prestrašen, saj ni vedel, kaj naj stori, da bo naloge uspešno rešil.

Takrat so mu na pomoč prišle živali, ki jim je pomagal, in vse mu je uspelo opraviti pravočasno.

Kralj je za nagrado pastirčku dal grad in svojo hčer za ženo.

Pastirček je na svoj grad povabil še starše in vsi skupaj so srečno in bogato živeli do konca svojih dni.

 

Pravljica nas je naučila, da se dobro z dobrim vrača in da je treba za svoje sanje in cilje vložiti trud in delo.
 
Posnetek 1: Čuk se je oženil.

 
Posnetek 2: Marko skače.

 

Spoznali smo delo pastirčka, prepevali pesmi in se zabavali ob pastirskih igrah.

 

Nežka Dakskobler Markoč
oktober 2017

 

Umetnina meseca

Na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavamo novo likovno umetnino, ki nam predstavlja navdih za ustvarjanje.

V živahnem in pisanem mesecu oktobru, ki se je začel s tednom otroka in soncem, ki ga je v šolo (v poslanici) vabil pisatelj Primož Suhodolčan, se je pri nas poleg sonca vse vrtelo okrog navideznih lukenj.

Za oktobrski navdih smo izbrali umetnino brez naslova, ki jo je na steno stavbe naslikal skrivnosten umetnik s psevdonimom 1010.

Velika skupna reprodukcija nam je uspela v mešani tehniki kolaža in risanja.

S stopnjevanjem svetlostnih odtenkov barvnih papirjev je tudi na reprodukciji luknja izjemno prepričljiva.

Učenci so se spoprijeli z izzivom ustvarjanja navidezne luknje v listu papirja. Naučili so se nekaj trikov in pristopov optične umetnosti in nastali so zanimivi izdelki.

Luka, 5. razred.

Tim, 5. razred.

Anja, 5. razred.

Poleg risb in slik sta nastali tudi animacija in kratka pesem.

__________________ 


Črna luknja

Tam na cesti bila je luknja,
vanjo padla je zaspana Lučka,
mimo sem prihitela,
ji vrvico pomolila
in jo vsega hudega rešila.

Tjaša, 5. razred

 

Tina Žvab
oktober 2017

Olimpijski festival

V okviru športnega dne na URI Soča smo se udeležili Olimpijskega festivala, ki se je odvijal na Kongresnem trgu v Ljubljani, od petka, 29. 08. 2017, do sobote, 30. 09. 2017.

Učenci so prejeli knjižice.

 
Učenci so se preizkusili v različnih športnih disciplinah, ki so bile postavljene po posameznih postajah. Z animatorko Saro, ki nas je spremljala od vsega začetka obiska, smo izbrali tiste športne izzive, katere so naši učenci lahko izvajali. V posebno knjižico, ki smo jo dobili ob prihodu, smo z nalepkami beležili izvedbe športnih disciplin.

Pa naj še kdo reče, da nogomet ni za punce.

 
Učenci so igrali namizni tenis, se preizkusili v vožnji s kajakom, spoznali jadrnico in jo poskusili krmariti ter preverjali svoje ravnotežnostne spretnosti. Odbijali so žogo čez mrežo, brcali na gol, metali na koš. Posamezne preizkušnje smo v sodelovanju z animatorko ter športniki prilagodili psihofizičnim potrebam posameznih otrok. Na posameznih postajah so športe predstavljali vrhunski športniki.

Žongliranje in cirkuške spretnosti so nas navdušile.

 
Na koncu smo se posladkali z zdravo športno hrano (kaša s slivami) ter se fotografirali s fotoaparatom Foto Booth in za spomin prejeli fotografije.

Kaša s slivami in piškoti brez sladkorja – vse to nam je dalo energijo za nove izzive.

 
Dan je potekal v zelo prijetnem vzdušju. Učenci so preizkušali in spoznavali zelo različne športe, s katerimi se imajo priložnost le redko srečati.
 
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
september 2017

Babica pripoveduje

V letošnjem šolskem letu bomo na oddelku spoznavali slovenske ljudske pravljice in pripovedke. V njih bomo prepoznavali nauke in modrosti, ki nas opozarjajo, učijo in nam predstavljajo odnose in značaje, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju.

Ob prebranih pravljicah bomo razmišljali, kaj nas te učijo. Skušali jih bomo predstaviti zaposlenim na oddelku na najbolj zanimiv način.

V mesecu septembru smo s pomočjo kamišibaja spoznali pravljico o Jančku ježku. Kaj smo se iz nje naučili in kako smo jo predstavili, si lahko preberete in pogledate sami.

 

JANČEK JEŽEK

Nekoč, v davnih časih, ko so se dogajali čudeži, sta živela mati in Janček. Nekega dne je mati sina poklicala ježek in ta se je spremenil v ježa. Ker jež pri hiši nima kaj iskati, se je odpravil v gozd. Tam je živel sedem let. Po dolgih letih je nekega dne srečal izgubljenega grofa, kateremu je pokazal pot do njegovega gradu. Grof mu je za plačilo obljubil eno hčer za ženo, a obljube ni hotel izpolniti.

Že naslednje jutro je ježek trkal na dvorišču in zahteval svoje plačilo. Prvi dve hčeri sta se iz ježa norčevali in se mu posmehovali, tretja pa ga je vzela za moža in ga rešila ježeve kože. Poročila sta se in pred oltarjem se je ponovno zgodil čudež. Jež se je spremenil v postavnega mladeniča Jančka, katerega sta starejši sestri mlajši zelo zavidali.

Prva ljudska pravljica nas je opomnila na dve pomembni modrosti v življenju:
• Držimo obljubo.
• Ljudi ne sodimo po zunanjem videzu.

.

.

V tednu otroka smo pravljico predstavili starejšim otrokom in zaposlenim na oddelku, vse skupaj pa smo opomnili na pomen pravljice.

 

Nežka Dakskobler Markoč
september 2017

Počitnice so minile

Poletne počitnice so minile. Učenci so radi pripovedovali o tem, kako so jih preživeli. Svoje utrinke s počitnic so tudi likovno prikazali v različnih tehnikah. Najraje so se spominjali doživetij na morju.

.

Šolarki sta prikazali morje v kombinaciji različnih likovnih tehnik.

 

Pričelo se je novo šolsko leto. Na prvi šolski dan smo se preizkusili v šivanju in vezenju. Nekateri učenci so prvič v življenju držali v rokah iglo za šivanje. K sreči je bila plastična, da ni bilo nevarnosti kakšnega vboda v prst. Imela je tudi dovolj veliko uho, da jo je bilo lažje vdeti. Tudi šivanje in vezenje ni tako naporno, kot se je sprva zdelo, vendar je bila za lep izdelek potrebna precejšnja natančnost.

.

Na pripravljene kartonaste mape za učne liste so učenci izvezli sonce, na knjižne kazalke pa začetnice svojega imena.

 

V mesecu septembru so se učenci na prvem kulturnem dnevu spoznali z gledališčem kamišibaj. Vzgojiteljica Tina jim je predstavila zgodbico Mateje Reba z naslovom Čubibubi. Nenavadna živalca Čubibubi je imela nalogo, da mlade živali nauči lepega obnašanja. Razmišljali smo, katere besede so osnova lepega vedenja. Zapisali smo jih na listke.

Po ogledu predstave so učenci iz plastelina in odpadnega materiala oblikovali Čubibubija in ga odnesli domov.

 

Minca Gale
september 2017