V letošnjem šolskem letu bomo na oddelku spoznavali slovenske ljudske pravljice in pripovedke. V njih bomo prepoznavali nauke in modrosti, ki nas opozarjajo, učijo in nam predstavljajo odnose in značaje, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju.
Ob prebranih pravljicah bomo razmišljali, kaj nas te učijo. Skušali jih bomo predstaviti zaposlenim na oddelku na najbolj zanimiv način.
V mesecu septembru smo s pomočjo kamišibaja spoznali pravljico o Jančku ježku. Kaj smo se iz nje naučili in kako smo jo predstavili, si lahko preberete in pogledate sami.
JANČEK JEŽEK
Nekoč, v davnih časih, ko so se dogajali čudeži, sta živela mati in Janček. Nekega dne je mati sina poklicala ježek in ta se je spremenil v ježa. Ker jež pri hiši nima kaj iskati, se je odpravil v gozd. Tam je živel sedem let. Po dolgih letih je nekega dne srečal izgubljenega grofa, kateremu je pokazal pot do njegovega gradu. Grof mu je za plačilo obljubil eno hčer za ženo, a obljube ni hotel izpolniti.
Že naslednje jutro je ježek trkal na dvorišču in zahteval svoje plačilo. Prvi dve hčeri sta se iz ježa norčevali in se mu posmehovali, tretja pa ga je vzela za moža in ga rešila ježeve kože. Poročila sta se in pred oltarjem se je ponovno zgodil čudež. Jež se je spremenil v postavnega mladeniča Jančka, katerega sta starejši sestri mlajši zelo zavidali.
Prva ljudska pravljica nas je opomnila na dve pomembni modrosti v življenju:
• Držimo obljubo.
• Ljudi ne sodimo po zunanjem videzu.
V tednu otroka smo pravljico predstavili starejšim otrokom in zaposlenim na oddelku, vse skupaj pa smo opomnili na pomen pravljice.
Nežka Dakskobler Markoč
september 2017