Avtor: Metoda Leban | Mar 31, 2021 | Levčki, Oddelki
V mesecu marcu smo nadaljevali z branjem. Tokrat smo se ob svetovnem dnevu poezije, ki ga praznujemo 21. marca, posvetili poeziji. Brali in spoznavali smo pesmi Ferija Lainščka, letošnjega Prešernovega nagrajenca, nekaj pesmi pa smo prepustili tudi izboru naših učenk in učencev.
Izvedli smo anketo, rezultate pa v nadaljevanju delimo z vami, prav tako pa vas vabimo k branju poezije.
Učenka Alina je napisala svoje doživljanje ob pisanju pesmi in pesem posvetila dnevu poezije.
V anonimni anketi je sodelovalo dvanajst šolarjev, šolark (v nadaljevanju šolarji), starih od dvanajst do osemnajst let.
Ugotovili smo, da:
• je bilo pet šolarjev seznanjenih, da je 21. marec svetovni dan poezije,
• jih pet od njih bere poezijo,
• je pet šolarjev že pisalo pesmi kot šolsko obveznost, štirje šolarji pišejo pesmi zase, en šolar je že pisal pesmi kot šolsko obveznost in jih piše tudi zase, le en šolar še ni imeli izkušnje s pisanjem pesmi.
Šolarji, ki pišejo pesmi zase, so navajali, da največkrat pišejo o:
• dogodivščinah,
• o svojih čustvih,
• ljubezni,
• življenju,
• trenutnem navdihu.
Šest šolarjev nam je zaupalo svoje najljubše pesmi, ki jih priporočajo v branje:
• France Prešeren: Povodni mož, Po železni cesti, Apel in čevljar,
• Tone Pavček: Nova faca,
• Feri Lainšček: Prosti čas,
• Jacques Prevert: Barbara.
Devet šolarjev nam je zaupalo svoje najljubše pesnike:
• France Prešeren,
• Dragotin Kette,
• Feri Lainšček,
• Tone Pavček,
• Andrej Rozman Roza,
• Mak Dizdar.
Šest šolarjev priporoča v branje naslednje pesniške zbirke:
• France Prešeren: Poezije,
• Kajetan Kovič, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Janez Menart: Pesmi štirih,
• Mak Dizdar: Modra rijeka.
Doživljanje ob pisanju pesmi
Ko pišem pesmi, se počutim živo. Včasih si predstavljam, kako del sebe izlivam na papir.
Prvič sem se s poezijo srečala, ko sem bila še v vrtcu. Spomnim se, kako sem mamo opazovala pri pisanju. Danes se zavedam, da smo ji bili navdih za ustvarjanje mi, njeni otroci. Ko sem jo nekaj časa opazovala, sem se še sama lotila pisanja. Na začetku sem pisala bolj o pojavih, kot so letni časi, čez nekaj časa pa sem začela na papir izlivati svoja čustva.
Pisanje se mi zdi odličen način za sproščanje in izražanje samega sebe. Če opazujem sebe, bi pisanje opisala kot terapevtsko, saj sem se s poezijo naučila največ o sami sebi.
Svetovni dan poezije se mi zdi pomemben, saj je dober način za ozaveščanje ljudi o poeziji. Na takšen način lahko ljudem poezijo približamo.
Pomembno se mi zdi tudi zato, da se tudi tisti, ki pesmi že pišemo, spomnimo, kako ob tem uživamo in podoživljamo občutke ob pisanju.
Alina, 9. razred
|
Dan poezije
Enaindvajsetega svetovni dan se praznuje,
ko pesnik besede v verze oblikuje.
Da drugi pomladni dan bo vesel,
pesnik bo jubilej imel.
Izraža se iz srca,
saj veliko domišljijo ima.
Piše s srcem, ne le z glavo,
uporablja žilico ta pravo.
Vsak pesnik v pisanje
vključuje čustvovanje.
Ne uporablja le vejice in pike,
temveč besede male in velike.
Alina, 9. razred |
 Pomlad |
Vabimo vas k branju poezije in vam želimo prijeten začetek pomladi.
Branka Žnidaršič
marec 2021
Avtor: Metoda Leban | Mar 31, 2021 | Ježki in slončki, Oddelki
V mesecu marcu je nastopila pomlad. Čudovito je opazovati, kako se narava po obdobju zimskega mirovanja spet prebuja. Mesec marec je bogat tudi s prazniki in posebnimi dnevi: osmi marec, gregorjevo, svetovni dan voda, materinski dan … Vse te dneve smo vključevali v šolski program. Poleg tega smo ob pričetku meseca izvedli naravoslovni dan z naslovom Elektrika ter ob koncu meseca tehniški dan z naslovom Pletemo.
Na naravoslovnem dnevu smo s pomočjo pripomočkov v kompletu naravoslovne škatle za elektriko z učenci izvajali različne poskuse, ob katerih so spoznavali, kako sklenemo električni krog.
Žarnica je zažarela.
Elektrika se lahko giblje le po sklenjeni poti. Zato smo z žico povezali oba priključka baterije. Učenci so spoznali sheme električnega kroga, ki ga sestavljajo baterija, žarnica in žica.
S sklenitvijo električnega kroga se je tudi vetrnica začela vrteti.
Učenci so spoznali, kaj so električni prevodniki in kaj električni izolatorji. V sobi in učilnici so poimenovali električne naprave in razmišljali o varnosti ter varčni rabi elektrike. Ob ogledu spletne strani www.esvet.si smo se pogovarjali o pridobivanju elektrike v elektrarni.
Tehniški dan z naslovom Pletemo je bil namenjen spoznavanju veščin pletenja. V tem mesecu smo tudi pri likovni umetnosti spoznavali več načinov in različne stopnje zahtevnosti prepletanja. Pri tem smo uporabljali različne materiale, ki so nam bili dostopni, in utrjevali ekološko zavest. Svoje umetnine so učenci ob materinskem dnevu poklonili mamam.
Neja je iz papirja izdelala košarico s šopkom cvetja.
Minca Gale in Meta Kerševan
marec 2021
Avtor: Metoda Leban | Mar 31, 2021 | Čebelice, Oddelki
Gregorjevo praznujemo 12. marca, na god sv. Gregorja. Po julijanskem koledarju se je gregorjevo praznovalo na prvi spomladanski dan, ob spomladanskem enakonočju. Znan je tudi nemški pregovor, ki se v slovenskem prevodu glasi: »Gregor naredi dan enak noči«.
Do tega dne se je dan za toliko podaljšal, da so rokodelci, predvsem čevljarji in kovači, lahko prenehali z delom ob umetni svetlobi.
Ponekod na Gorenjskem in v okolici Ljubljane se na predvečer gregorjevega spušča gregorčke; to je hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je goreča svečka. Tako svetleča plovila napovedujejo prihod letnega časa, ko je sonce toliko časa na obzorju, da rokodelci ne delajo več ob luči. Takrat se »luč vrže v vodo«, šega pa se je v zadnjem desetletju preoblikovala v prireditev, ki je blizu predvsem otrokom.
Na Slovenskem je obveljal tudi rek, da se na gregorjevo ptički ženijo.
V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na tičjo svatbo, ko so imeli ptiči svojo ohcet, dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.
Gregorčkov sicer nismo mogli spustiti po Ljubljanici, izdelovali pa smo zaljubljene ptičke, ki krasijo bolniške sobe.
20. marca pa je tudi uradno nastopila koledarska pomlad. Letos pogosto prebiramo pesmi Ferija Lainščka, Prešernovega nagrajenca.
Med njimi je tudi pesem Pomlad.
Vabljeni k branju!
Metoda Leban Dervišević
marec 2021
Avtor: Metoda Leban | Feb 28, 2021 | Čebelice, Oddelki
Prilagojenim okoliščinam navkljub smo februarja poleg kulturnega praznika obeležili tudi pust. Na pustni torek so šolarji spoznali slovensko ljudsko pripovedko Kurent.
Kurent (tudi korent) prihaja s Ptuja, kjer se vsako leto odvija največje pustovanje v Sloveniji. Letos pa se je 61. pustni karneval na Ptuju zaradi epidemije odvijal po spletu v obliki arhivskih posnetkov.
Tudi mi smo si ogledali posnetek s kurentovanja prejšnjih let, ki so ga pripravili v oddaji Infodrom .
Šolarji so upodobili kurenta in opisali njegove značilnosti:
»Kurent je oblečen v ovčjo kožo, okrog pasu ima pripete zvonce, iz ust mu moli dolg jezik, na glavi ima masko in rogove, okrašene s pisanimi trakovi, na nogah pa rdeče gamaše. Nekateri imajo tudi ježevko; palico, ki je ovita v ježeve bodice.«
Seveda pa smo se želeli tudi sami našemiti. Vsaj za trenutek smo odložili medicinske maske. Nadeli smo si pustno masko in se prelevili v različne živali. Oglejte si poskočno žabico, ki je ob pesmi Žabe svatbo so imele skakljala znotraj svoje mlake (bolniške sobe).
Nekateri učenci so namesto izdelave maske izbrali izdelavo pajaca iz papirja, vendar to ni bil navaden pajac. Stal je na nosu in to čisto navpično. Uganite, kako mu je to uspelo. Je imel kaj čarobnega skritega v roki?
Na pustni torek norčij ne zmanjka.
Srčno upamo, da so pustne maske letos pregnale ne le zimo, temveč tudi »bodičasti virus«!
Metoda Leban Dervišević
februar 2021
Avtor: Metoda Leban | Feb 28, 2021 | Levčki, Oddelki
Tudi februarja so si naše učenke in dijakinje prosti čas najpogosteje krajšale z branjem.
Zagotovo je bilo branje zanje tokrat še bolj zanimivo in edinstveno doživetje, saj so si izdelale svoje bralne kazalke.
K branju smo tudi vas spodbujali že prejšnji mesec, med drugim tudi s seznamom knjig. Tokrat pa so vam učenke in dijakinje pripravile še kratke predstavitve svojih najljubših knjig. Upamo, da vam bomo na tovrsten način izbiro še nekoliko olajšali, saj vemo, da je na knjižnih policah knjig res veliko.
• Mende Nazer in Damiew Lewis: Sužnja
Sužnja je avtobiografija, ki govori o suženjstvu. Je izjemen prikaz temne plati človeštva, ki izkorišča sočloveka in ga ima za manj vrednega. Govori o vseh tegobah in stiskah, ki jih prestaja Mende, ter kako jih odpravimo. Kljub temačnosti teme se zgodba srečno konča, marsikdaj pa ni tako. Knjiga nam odpira vprašanja o enakosti in trgovanju s sužnji.
• James Dasher: Labirint
Je fantazijsko-pustolovska knjiga, ki govori o tem, kako okrog trideset mladih fantov poskuša preživeti in pobegniti iz ogromnega labirinta, v katerem so ujeti. Priporočala bi jo, ker ima veliko zanimivih zapletov in je napeto branje vse do konca.
• John Green: Lažna mesta
Govori o fantu Quentinu, ki mu je všeč Margo. Neke noči se ta pojavi pred njegovim oknom in se skupaj odpravita v razburljivo noč. Naslednji dan pa Margo izgine in Quentin se s tem ne more sprijazniti, zato se odloči, da jo najde z namigi, ki jih je pustila za sabo.
• Andy Weir: Marsovec
Knjiga govori o astronavtu, ki se po nenadni evakuaciji znajde na neposeljenemu planetu. Skozi zgodbo spremljamo njegovo iznajdljivost, vztrajnost in željo po preživetju.
• Vinko Möderndorfer: Kit na plaži
Knjiga govori o najstnici Niki, ki je zgovorna, lepa in med sošolci priljubljena. S starši se preseli in zadnji dan osnovne šole konča drugje. Nika pa že dolgo časa varuje skrivnost in si želi, da zanjo ne bi izvedel nihče. Knjigo bi zelo priporočala, ker je zanimiva, hkrati pa tudi poučna. Iz te knjige se lahko veliko naučimo, saj govori o sprejemanju drugačnosti.
• Adam Silvera: L’ultimate notte della nostra vita
Knjiga govori o dveh fantih, ki imata samo še en dan življenja. Spoznata se preko aplikacije in se odločita, da bosta skupaj preživela njun zadnji dan.
Devetošolka Tina pa nam je zaupala, da večkrat rada vzame v roke nalivno pero in se preizkusi v pisanju pesmi. Eno izmed teh je delila z nami. Uživajte!
ŽELJA
Nekaj je v tebi,
globoko notri skrito,
čutiš nekaj v sebi,
v srcu je zabito.
Nekaj tiho govori,
ti poslušaš glas,
plamen nežen ti gori,
smeji se tvoj obraz.
Tih šepet postaja,
bolj in bolj močan,
kakor pes zalaja,
s srečo obsijan.
Poln glas veselja,
nič več ni zaspan,
to je tiha želja,
ki prišla je na dan.
Tina, 9. razred
Tjaša Zver
februar 2021
