Moje sanje

Šel sem na rehabilitacijo na Sočo. Zvečer sem zaspal in nato sem se zbudil v letu 1951.
Znašel sem se v stari bolnišnici, v kateri je bila moja babi. Nato sem se znašel v beli postelji. Vstal sem in začel raziskovati. Bilo je mnogo vrat. Odprl sem ena izmed vrat in v sobi videl veliko aparatov. Šel sem po stopnicah in videl še več vrat. Spet sem ena odprl. Tukaj pa so bile zelena tabla, bela kreda in učiteljica, ki je v roki držala berilo. To je bila bolnišnična šola. Stekel sem po babi, da bi skupaj obiskovala bolnišnično šolo. V bolnišnični šoli smo se učili, igrali, risali in peli. Prihajali so še drugi sošolci. Igrali smo se, dokler se nisem zbudil.
Po zajtrku sem šel na fizioterapijo in potem v bolnišnično šolo. Svoje sanje sem zapisal na računalnik.

Mark, 8 let

Moje sanje
Brin, 6 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
oktober 2021

Oktobrsko ustvarjanje

Oktober je jesenski mesec, ko se dan nezadržno krajša, noč pa daljša in si lahko vzamemo več časa za branje, zgodbe in pogovore.
Kot pravi pesnica Bina Štampe Žmavc v slikanici Muc Mehkošapek, si je treba vsake toliko »vzeti eno muco časa« za lepe stvari. Zgodbo o Mehkošapku si lahko preberete tudi na spletu, vendar je knjiga z ilustracijami Svjetlana Junakoviča seveda čisto drugo doživetje.
Mi pa smo se tokrat posvetili Sovici Oki Svetlane Makarovič. Brali smo, se pogovarjali in ustvarjali.

Irma, 2. razred

Prebrali in poslušali smo tudi pesem Svetlane Makarovič Čuk na palici.

Irma, 2. razred

Prebirali smo slikanico Zeleni in Sivi otok Ivana Gantsheva in se pogovarjali o tem, kako pomembno je, da skrbimo za svoj planet. Samo tega imamo in od njega smo odvisni. Ko skrbimo zanj, v resnici skrbimo zase, za svoje zdravje in dobro počutje.
Jurij si je zamislil zgodbo o otrocih, ki se v šolo peljejo z ladjo, saj na njihovem otoku ni niti dovolj prostora niti dovolj dreves, travnikov, gora …

Jurij, 3. razred

V prihajajočih mesecih vam želimo veliko dobrega branja.

Andreja Čušin Gostiša
oktober 2021

Jaz, moja družina in moja šola

Mesec september smo na oddelku Čebelic pričeli z izdelavo osebnih izkaznic, s svojimi predstavitvami in z risanjem portretov.

Predstavim se.

Poleg sebe smo predstavljali tudi svoje družine. Tako kot smo ljudje različni, so različne tudi družine, v katerih živimo. Te so bolj ali manj številne z obema staršema ali enostarševske družine. Če pa ožja družina živi skupaj s starimi starši ali drugimi sorodniki, ji pravimo razširjena družina. Kakršna koli je, želimo si, da bi se v njej dobro počutili in bi bili družinski člani drug drugemu v veselje v srečnih trenutkih ter v oporo in spodbudo, ko se soočamo z izzivi.

Drugošolec je narisal svojo sedemčlansko družino. Povezanost in dobro počutje veje iz čudovite slike.

Družina.

Poleg družine pa je narisal tudi bolnišnično šolo. V njej je sicer sam z učiteljico, a srce pove, da se je počutil srečno in zadovoljno.

Pouk v bolnišnični šoli.

V septembru smo izvedli tudi dneve dejavnosti: 23. september je dan slovenskega športa, zato smo ga tudi na oddelku obeležili s športnimi dejavnostmi, prilagojenimi bolnišničnim razmeram. V zadnjem tednu pa smo pri naravoslovnem dnevu Voda eksperimentirali. Poskusi so zakon!

 

september, 2021
Metoda Leban Dervišević

Rada bi

Učenci bolnišnične šole na URI Soča so imeli v začetku šolskega leta veliko želja.
Nastala je pesem z naslovom Rada bi.

Rada bi

Imela moč, s katero bi živali razumela.
Rada bi, da bi se mi noga pozdravila.
Rada bi,
da se mi uresničijo vse želje.
Da bi bile želje vedno ob meni.
Da ko pomežiknem, se znajdem v drugi državi.
Da ko zaploskam, pridejo k meni vse živali in jih razumem in tudi one mene razumejo.
Da ko se nasmehnem, posije sonce.
Da ko grdo pogledam, nastane dež.
Da če se zelo razjezim, pa nastane nevihta.

Gaja, 7 let

Živali me razumejo. Gaja, 7 let

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
september 2021

Začetek novega šolskega leta

Pa se je začelo novo šolsko leto. Nekateri učenci so se tokrat lahko vrnili v šolske klopi skupaj s svojimi sošolci, drugi pa so ga zaradi zdravstvenih težav pričeli v bolnišnici. Ampak nič zato! V bolnišnici imamo namreč bolnišnično šolo, ki je z veseljem sprejela svoje učence in dijake na vseh oddelkih!

Tudi na našem oddelku se tako s svojimi zdravstvenimi težavami kot s šolskim delom že odločno borijo vsi Levčki. In letos smo prve pogumne Levčke sprejeli tudi v dnevni bolnišnici.

Poleg znanja, ki ga učenci in dijaki pridno pridobivajo pri pouku, jih v bolnišnični šoli spodbujamo tudi k razvijanju njihovih talentov. Ker so naši Levčki zelo ustvarjalni, so že izdelali različne umetnine, s katerimi smo polepšali stene v novi dnevni bolnišnici.

Kako kreativen je učenec Erazem, si lahko pogledate na spodnji fotografiji.

Erazem, 9. razred

Erazem, 9. razred

Tudi učenki Monika in Mija sta ustvarili čudoviti sliki, ki že krasita skupni prostor v dnevni bolnišnici.

Monika, 9. razred

Mija, 9. razred

Naši učenci pa niso le ustvarjalni, ampak imajo tudi mnogo različnih zanimanj, o katerih vedo zelo veliko in jih z veseljem delijo z nami.

Učenec Ljubo, ki je velik ljubitelj košarke, je pripravil plakat o Luki Dončiću. Na njem lahko najdete veliko zanimivih podatkov in dosežkov tega našega športnika.

Ljubo, 9. razred

Naše Levčke bomo zagotovo spodbujali, da bodo tudi vnaprej razvijali in nadgrajevali svoje talente, kreativnost in zanimanja. Zato smo prepričani, da bomo lahko občudovali še mnoge njihove izdelke.

 

Tjaša Zver
september 2021