Škrabčevo leto

Avtor: Metoda Leban | Nov 6, 2018 | Oddelki, Pikapolonice

Letošnje leto je ne le Cankarjevo, temveč tudi Škrabčevo leto.
6. oktobra je namreč minilo 100 let tudi od smrti največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja, patra Stanislava Škrabca.

Stanislav Škrabec se je rodil v Hrovači pri Ribnici s krstnim imenom Anton očetu Antonu in materi Mariji. Bil je najstarejši od sedmih otrok. Šolal se je najprej v domači Ribnici, potem na gimnaziji v Ljubljani. Bogoslovje je študiral na Kostanjevici pri Gorici in v Ljubljani. Leta 1867 je bil posvečen v duhovnika.

Sprva je poučeval na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, potem pa študij nadaljeval na univerzi v Gradcu, kjer je študiral klasično in slovansko jezikoslovje in tu leta 1876 opravil tudi profesorski izpit.

Na Kostanjevico pri Gorici je prišel leta 1873 in tam ostal dobrih 42 let. Tu je na gimnaziji poučeval jezike, nekaj časa je bil tudi ravnatelj. V času na Kostanjevici je 36 let urejal in izdajal revijo Cvetje z vertov svetega Frančiška, v kateri je objavljal nabožne in poljudnoznanstvene spise, članke in ocene knjig, na platnicah pa svoje jezikoslovne spise.

Ko se je začelo obstreljevanje Gorice v prvi svetovni vojni, se je novembra 1915 umaknil v Ljubljano, kjer je tri leta zatem umrl.

(Povzeto po: http://www.primorci.si/osebe/%C5%A1krabec-p.-stanislav/835/)

Njegov hobi je bilo ukvarjanje z vrtnim cvetjem. Na Slovensko je prinesel gladiole.

Karin, 6.r.

Nelly, 6.r.

S Stanislavom Škrabcem se osnovnošolci srečajo v 9. razredu ob pregledu zgodovine slovenskega jezika, in sicer zaradi njegovega raziskovanja in utemeljitve sodobnega slovenskega pravorečja; torej področja, ki ureja, kako izgovarjamo glasove v slovenščini.

V strokovnih krogih pa je postal poznan tudi kot začetnik teorije performativnosti. Dr. Igor Ž. Žagar in Matejka Grgič sta v svojem delu (2004) namreč dokazala, da je teorijo performativnosti razvil in utemeljil pater Stanislav Škrabec skoraj petdeset let pred enim najbriljantnejših oxfordskih predstavnikov analitične filozofije Johnom I. Austinom (https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/21.03.2012-98).

Z jezikoslovjem se je Stanislav Škrabec ukvarjal 58 let. “Skoraj neverjetno je, kako se je mogel v tako majhnih razmerah razviti v tako velikega učenjaka. V svoji celici je bil bolje poučen o vsem znanstvenem in duševnem gibanju po Evropi kakor marsikateri znanstvenik v najbolj živahnem svetovnem središču. Bil je najmodernejši slovenski jezikoslovec svoje dobe in velik reformator” je o njem dejal Anton Breznik, slovenski jezikoslovec (https://www.franciskani.si/?page_id=51).

Srce njegovega delovanja pa je bila njegova ljubezen do slovenskega jezika, ki se mu je zdel eden najlepših jezikov na svetu.

Andreja Čušin Gostiša
oktober 2018

Bogastvo jeseni

Avtor: Metoda Leban | Okt 2, 2018 | Oddelki, Pikapolonice

V mesecu septembru smo se pogovarjali o bogastvu jeseni.

Jesen je namreč zelo bogata z darovi. Na njivi pobiramo krompir, buče, v vinogradu trgamo grozdje, v sadovnjaku nabiramo hruške, jabolka, kostanj, v gozdu nabiramo gobe in divji kostanj.

September je prvi jesenski mesec, saj se 23. septembra uradno začne jesen.

V tem mesecu pa 26. septembra praznujemo dan evropskih jezikov – spominjamo se bogastva in raznolikosti jezikov v Evropi, zato smo se pogovarjali o različnih jezikih, njihovih značilnostih in o pregovorih o jeziku. Našli smo jih kar nekaj. Dva smo napisali tudi za vas:

Kdor jezik špara, kruha strada. (slovenski ljudski)

Natakni zanko na jezik, predno jo jezik natakne tebi. (latinski pregovor)

Naše misli so zaplavale tudi še v poletje.

Žana, 3. razred

V okviru naravoslovnega dne pa smo raziskovali različne načrte letal, jih izdelovali iz papirja in se pri tem učili natančnosti in medsebojnega sodelovanja. Ko pa so bila letala narejena, smo navdušeno spremljali njihov let in merili dolžino in trajanje letov.

Andreja Čušin Gostiša
september 2018

Junij

Avtor: Metoda Leban | Jun 27, 2018 | Oddelki, Pikapolonice

21. junija se na severni polobli začne koledarsko poletje; ta dan imenujemo poletni obrat ali solsticij, ko je noč najkrajša in dan najdaljši.
Poletje traja do 23. septembra, ko je jesensko enakonočje.
Na južni polobli se poletje začne 21. decembra in konča 21. marca.

24. junija pa goduje sveti Janez Krstnik. Najbolj znan običaj ob tem prazniku je kresovanje na predvečer praznika.
Po ljudskem izročilu je kresni dan najdaljši v letu – “O kresi se dan obesi” . S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo.
Najbolj znana legenda, ki se navezuje na kresno noč, pa pravi, da je to čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah postanemo celo nevidni.

Na Rožniku v Ljubljani na kresni večer podeljujejo literarno nagrado kresnik.

Mi pa smo prebirali pesmi Bine Štampe Žmavc in za vas izbrali njeno pesem o soncu. Pesnica je prav v letošnjem juniju za življenjsko delo prejela nagrado zlatnik poezije.
(Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/zlatnik-poezije-prejme-bina-stampe-zmavc/458573)

SONCE

Sonce ogreje nebo in veje,
otaja zimo v pomlad;
se poletju široko nasmeje,
jeseni šepne, da jo ima rad.

Sonce posije v pesmi
in v mavrice v deževnem dnevu.
In v dolge sence in svetlobo
v daljnem Zemljinem odsevu.

Smo pa tudi risali, barvali mandale, izdelovali ladjice iz papirja in se veselili počitnic in poletja.

Andreja Čušin Gostiša
junij 2018

Združeni narodi so 20. maj razglasili za svetovni dan čebel

Avtor: Metoda Leban | Jun 6, 2018 | Oddelki, Pikapolonice

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je 20. 12. 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Razglasitev svetovnega dneva čebel je predlagala Vlade Republike Slovenije na pobudo Čebelarske zveze Slovenije.
»Verjamem, da se vsi strinjamo, da si vsak človek na tem planetu zasluži imeti vsak dan hrano. Vsak dan jo moramo pridelati več in vsak dan je več hrane odvisne od opraševalcev, na prvem mestu od medonosnih čebel. Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev, je metanje peska v oči! Čas je, da čebelam prisluhnemo vsi, predvsem pa tisti, ki odločajo in vodijo svet,” je izpostavil pobudnik razglasitve svetovnega dneva čebel in predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč.

Zakaj prav 20. maj?

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka in s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Pomen čebel

Podatki FAO (Organizacije za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih) kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane.

Slovenija in čebele

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Vir:

http://www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/zdruzeni_narodi_20_maj_razglasili_za_svetovni_dan_cebel_60802/

Andreja Čušin Gostiša
maj 2018

Aprilska praznovanja

Avtor: Metoda Leban | Maj 5, 2018 | Oddelki, Pikapolonice

2. april je rojstni dan Hansa Christiana Andersena, enega najbolj znanih pravljičarjev.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je ta dan proglasila za mednarodni dan knjig za otroke, da bi na praznični način opozorila, kako zelo pomembno je branje za otrokov razvoj, še posebej branje kakovostne mladinske literature. Za to so se odločili na mednarodnem kongresu IBBY v Ljubljani leta 1967. Od tedaj vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico, ki jo prevedejo vse sekcije in ob tem tudi vsaka država pripravi različne bralnospodbujevalne dejavnosti in prireditve.

Rebeka, 3. razred

Tina, 4. razred

Andreja Čušin Gostiša
april 2018

21. marec – svetovni dan poezije

Avtor: Metoda Leban | Apr 9, 2018 | Oddelki, Pikapolonice

Svetovni dan poezije je bil na pobudo UNESCA razglašen leta 1999 v Parizu, njegov namen pa je spodbujanje jezikovne raznolikosti in slišanosti manjših jezikov.
Ob svetovnem dnevu poezije v različnih mestih literature in tudi v tistih, ki tega naziva nimajo, potekajo številni dogodki.
Ljubljana je decembra 2015 pridobila stalni naziv Unescovo mesto literature in se s tem pridružila mreži 28 podobnih mest, med katerimi so tudi Edinburg, Praga, Barcelona, Milano, Reykjavik, Manchester in Seattle.

Mi pa smo brali pesmi in razmišljali o njih.

Kako prepoznamo pesem?
Da so rime.
Da niso take kot zgodbe.
Da jih recitiramo.
Da jih lahko pojemo.
Vsaka pesem ima svoj pomen.
Prave pesmi se ne napiše po naročilu.

Zakaj dajejo učiteljice in učitelji učencem pisati pesmi?
Da niso preveč časa na spletu, telefonu, računalniku, tablici.

Zakaj ima pesem rime?
Zato da se pesem hitreje naučiš.
Da se boljše sliši.
Da gladkeje teče.
Da se razlikuje od zgodbe.
Da jo lažje poslušamo.

Bina Štampe Žmavc v svoji pesniški zbirki Svilnate rime pa pravi tako:

Pesem ima rime zato,
da se svet na cvet rima,
če rim ne bi bilo,
bi bil svet nerimana zima.
Dobrodošli torej, poezija in pomlad!

Tyara, 4. r.

Andreja Čušin Gostiša
marec 2018