21. junija se na severni polobli začne koledarsko poletje; ta dan imenujemo poletni obrat ali solsticij, ko je noč najkrajša in dan najdaljši.
Poletje traja do 23. septembra, ko je jesensko enakonočje.
Na južni polobli se poletje začne 21. decembra in konča 21. marca.
24. junija pa goduje sveti Janez Krstnik. Najbolj znan običaj ob tem prazniku je kresovanje na predvečer praznika.
Po ljudskem izročilu je kresni dan najdaljši v letu – “O kresi se dan obesi” . S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo.
Najbolj znana legenda, ki se navezuje na kresno noč, pa pravi, da je to čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah postanemo celo nevidni.
Na Rožniku v Ljubljani na kresni večer podeljujejo literarno nagrado kresnik.
Mi pa smo prebirali pesmi Bine Štampe Žmavc in za vas izbrali njeno pesem o soncu. Pesnica je prav v letošnjem juniju za življenjsko delo prejela nagrado zlatnik poezije.
(Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/zlatnik-poezije-prejme-bina-stampe-zmavc/458573)
SONCE
Sonce ogreje nebo in veje,
otaja zimo v pomlad;
se poletju široko nasmeje,
jeseni šepne, da jo ima rad.
Sonce posije v pesmi
in v mavrice v deževnem dnevu.
In v dolge sence in svetlobo
v daljnem Zemljinem odsevu.
Smo pa tudi risali, barvali mandale, izdelovali ladjice iz papirja in se veselili počitnic in poletja.
 |
 |
 |
Andreja Čušin Gostiša
junij 2018
