Avtor: Metoda Leban | Nov 14, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Eden izmed ciljev oktobrskega kulturnega dne z naslovom KULTURNA DEDIŠČINA IN SEDANJOST je bil, da učenci iščejo domače slovenske besede in se zavedajo, da je jezik živ in ga soustvarjajo tudi oni sami.
Novinar Primož Hieng je v nekem intervjuju profesorja dr. Marka Snoja vprašal:
Kako je na splošno z nastajanjem novih besed?
Profesor je odgovoril:
Nove besede nastajajo iz potrebe po poimenovanju.
Kadar imamo tako potrebo, imamo na voljo štiri možnosti:
besedo lahko naredimo v svojem jeziku (v zadnjem času npr. nosečka, mlekomat),
lahko stari besedi dodamo nov pomen (npr. miška nam zdaj pomeni tudi navigacijsko računalniško napravo, ne samo živalce in ljubke ženske),
jo s prenovljeno vsebino obvarujemo pozabe (v zadnjem času npr. penina, pokušina)
ali pa besedo prevzamemo iz tujega jezika (v zadnjem času npr. ebola, kvinoja, selfi).
(Vir: Prirejeno po: Primož Hieng: Slovenščina je jezik našega življenja, Naš jezik, Plus: posebna priloga Nedeljskih novic, 24. september 2017, pridobljeno na: RIC, splošna matura, slovenščina, jesenski rok 2019, 2. pola)
Obstaja pa pravzaprav še en način, in sicer, da besedo preprosto prevedemo.
Npr. angleška beseda share pomeni deliti, torej zaslon delimo,
printer je tiskalnik,
brain gym je možganska telovadba,
brainstorming je možganska nevihta itd.
Na spletni strani
Fran.si/ustreznice
lahko svoje predloge za prevzete besede tudi zapišete.
Naš jezik je bogat in z novimi besedami ga bogatimo tudi mi, ima pa tudi svojo zgodovino.
V juniju 2022 smo namreč izvedeli, da so našli rokopis iz 12. stoletja, ki vsebuje slovenske števnike. To je torej časovno prvi rokopis za Brižinskimi spomeniki. Rokopis lahko prevedemo kot Svetokriški rokopis, saj je bil najden v avstrijskem samostanu Heiligenkreutz (v istoimenskem kraju blizu Dunaja), kar po slovensko pomeni Sveti Križ.
Začetek 2. Brižinskega spomenika
Veselimo se torej svojega jezika in kulture, saj v tujem jeziku nikoli ne moremo izraziti vseh odtenkov zaznavanja resničnosti, in v tem mračnih novembrskih dneh, ki prihajajo, posvetimo svoj čas tudi bogatenju svojega jezika.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Okt 3, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://www.ribnica24.eu/pisma-bralcev/napotki-za-ucenje-branja-otrok-ne-postane-bralec-cez-noc/
Unesco in Mednarodno bralno društvo sta 8. september v letu 1966 razglasila za svetovni dan pismenosti, ki opozarja, da je stopnja pismenosti v številnih državah še vedno nizka.
Danes po svetu več kot 260 milijonov otrok in mladostnikov ni vključenih v šole. Šest od desetih otrok in mladostnikov, okoli 670 milijonov, ne doseže minimalnih spretnosti pismenosti in računanja; 750 milijonov mladih in odraslih še vedno ne zna brati in pisati – od tega sta dve tretjini žensk.
Ta dan bodo po svetu zaznamovali številni dogodki, v Sloveniji bo potekal nacionalni mesec skupnega branja (NMSB), ki se začne 8. septembra s svetovnim dnevom pismenosti, in zaključi 8. oktobra s tednom otroka.
Zala Tiran, ALUO https://www.bralnaznacka.si/sl/beremo-skupaj-nmsb/
Rdeča nit letošnjega meseca je povezava med branjem in gibanjem, ki jo ponazarja misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729). Avtor poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem in pravi: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.«
Viri:
https://www.sledko.si/2020/09/08/8-september-svetovni-dan-pismenosti–
https://nmsb.pismen.si/
https://www.bralnaznacka.si/sl/beremo-skupaj-nmsb/
Andreja Čušin Gostiša
september 2022
Avtor: Metoda Leban | Jun 23, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Skrivnost dežele te
njeno življenje je:
vrvenje, norenje, zorenje,
vse postaja svetleje.
Lepi kraji in lepi ljudje,
vse na bolje gre,
sonce sije,
dragocenosti odkrije.
Otroci so navihani,
radovedni, razigrani,
rastejo iz dneva v dan,
veliko energije imajo.
Vse polno idej se poraja,
ustvarjalnost nima kraja,
kot da ta dežela je dežela raja.
Enostavno dežela ta je čudovita,
te gore, reke in morje,
včasih so taki tudi ljudje.
Novi časi zmeraj prihajajo,
nevihte razgrajajo,
deželo osvetlijo in jo osvežijo.
Igrivost je zaklad,
vsak dan je lahko pomlad,
rože svet krasijo,
čebele priletijo.
Jezik te dežele zveni
kot poezija,
harmonija,
življenjska melodija.
Iskrenost naj se razcveti
kot rože spomladi,
poletje naj nas razsvetli,
naj se imamo radi.
Janja, 8. razred
Slovenija, vse najboljše za rojstni dan!
Andreja Čušin Gostiša
junij 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 30, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://pomorskimuzej.si/en/galleries/giuseppe-tartini-memorial-room
Letošnje leto mineva 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija v Piranu, zato je vlada razglasila leto 2022 za Tartinijevo leto.
Razglasitev Tartinijevega leta je namenjena razvoju glasbene ustvarjalnosti, raziskovanju in glasbenemu izobraževanju.
Tartini, italijanski skladatelj in violinist iz časa Beneške republike, se je rodil in odraščal v Piranu. Krstili so ga 8. aprila 1692 v cerkvi sv. Jurija v Piranu in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva.
Rodil se je očetu, ki se je na današnjo slovensko obalo preselil iz Firenc kot trgovec, in materi, potomki ene najstarejših plemiških družin v Piranu. V tem obmorskem mestecu je pridobil prvo znanje, nato pa je odšel na študij prava v Padovo. Še ne dvajsetleten se je poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.
https://www.ita-slo.eu/en/all-news/news/discover-tartini-online
Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, redno pa si je dopisoval s člani družine. Umrl je v Padovi 26. februarja 1770.
Zapustil je približno 130 violinskih koncertov in številne sonate za violino, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki jo je po legendi napisal, ko mu jo je v sanjah zaigral vrag.
http://zgodovina.si/v-piranu-se-je-rodil-giuseppe-tartini/
Vir: https://www.regionalobala.si/novica/leto-2022-bo-tartinijevo-leto-kaj-to-pomeni-
Andreja Čušin Gostiša
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Mar 8, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ela_Peroci#/media/Slika:Ela_Peroci_(1).jpg
Ela Peroci (1922–2001) je bila priljubljena pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja.
Njena dela so prevedena v več svetovnih jezikov, prejela pa je tako slovenske kot mednarodne nagrade.
Nekaj njenih misli:
»Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.«
»Ko je učitelj napisal na šolsko tablo naslov spisa, ki naj bi ga napisali v šoli ali doma, se je v meni utrnil trenutek pravljičnosti.«
»Moje otroštvo je minilo brez pravljic, doma nismo brali,« je ob več priložnostih povedala Ela Peroci. Prva knjiga, v kateri je odkrivala lepoto besed in zgodb, je bila šolska čitanka.
https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/za-otroke/muca-copatarica
Med njenimi najbolj znanimi pravljicami sta Muca Copatarica in Moj dežnik je lahko balon.
https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/za-otroke/moj-deznik-je-lahko-balon
Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ela_Peroci
https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/ela-peroci
https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/ela-peroci-otroci-so-ji-vcasih-rekli-kar-muca-copatarica.html
Andreja Čušin Gostiša
februar 2022
Avtor: Metoda Leban | Feb 4, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Vabimo vas na Kras na ogled Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju.
 https://www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/ |
 https://www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/
|
POMNIK NA CERJU
Pomnik miru stoji na razglednem vrhu Cerje na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino.
Pobuda za postavitev tega monumentalnega spomenika vsem tistim, ki so se na tem ozemlju borili in so padli, je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR. Arhitekturno rešitev so izdelali študentje Fakultete za arhitekturo pod vodstvom dr. Darka Likarja. Zasnovali so objekt z osnovnim motivom trdnjave in stolpa.
Tako lokacija kot arhitekturna in vsebinska zasnova pomnika sta skrbno premišljeni. Vsebinska zasnova določa predstavitve določenih obdobij slovenske zgodovine v vsakem nadstropju.
V neposredni bližini Pomnika so speljane Poti miru na Krasu. Po mirnih, neokrnjenih predelih kraške planote, po stezah in nekdanjih vojaških cestah nas vodijo na ogled spomenikov in pestre zapuščine prve svetovne vojne. Vse poti so urejene in označene, primerne tako za pohodnike, kolesarje kot tudi za konjenike. Obiskovalci lahko izbirajo med manj ali bolj zahtevnimi izleti in se podajo na daljšo ali krajšo pot po planoti, od koder se odpirajo čudoviti razgledi tako na morska prostranstva kot na alpske vrhove.
https:/www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/
V Pomniku je dvorana z zvezdnatim nebom, v tleh pod steklom pa je zapis začetka 2. Brižinskega spomenika.
https://www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/
Takole izgleda ta del 2. Brižinskega spomenika na rokopisu.
https://si.aleteia.org/2018/08/20/to-so-rokopisi-ki-so-za-slovence-neprecenljive-vrednosti/
Prevod v sodobno slovenščino pa se glasi: Če bi ded naš (Adam, op. p.) ne grešil, bi mu na veke bilo živeti, starosti ne prejeti, nikoli skrbi imeti, ne solznega telesa, temveč na veke bi mu bilo živeti.
https://si.aleteia.org/2018/08/20/to-so-rokopisi-ki-so-za-slovence-neprecenljive-vrednosti/
BRIŽINSKI SPOMENIKI
so prva tri besedila (rokopisi) v t. i. zgodnji slovenščini, ki se seveda razlikuje od današnje sodobne slovenščine, saj so bila napisana okrog leta 1000 našega štetja.
Napisana so v latinični pisavi, imenovani karolinška minuskula. Tudi ta pisava se zelo razlikuje od današnje gajice, ki je tudi latinična pisava (za razliko od na primer cirilične pisave ali kitajskih znamenj).
Ta tri besedila so tudi prva besedila kateregakoli slovanskega jezika, napisana v latinici.
Hranijo jih v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. Našli so jih namreč v knjižnici na Bavarskem v kraju Freising, za katerega se je uveljavilo poslovenjeno ime Brižinje (tudi Brižine, Brižinj) – od tod torej ime Brižinski. Na obisku v Sloveniji so bili prvič in do zdaj edinkrat leta 2004, ko smo se pridružili Evropski uniji. Skupaj z nekaterimi drugimi srednjeveškimi rokopisi s slovenskimi besedili so bili razstavljeni v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Zakaj pa jih imenujemo spomeniki? Zaradi neprecenljivega pomena za slovenski jezik in kulturo.
Andreja Čušin Gostiša
januar 2022
