Napišimo z roko

23. januar je mednarodni dan pisanja z roko.
V Sloveniji imamo tudi Društvo Radi pišemo z roko, ki že več let in tudi letos organizira Teden pisanja z roko od 23. od 27. januarja. Šole in druge ustanove, ki se prijavijo na Teden pisanja z roko, prejemajo od Društva od prijave do izvedbe Tedna različna gradiva, predloge, možnosti poslušanja predavanj na teme v zvezi s pisanjem z roko.
Lani je bilo v projekt Tedna vključenih 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci. Ambasadorji Tedna pisanja z roko 2022 pa so bili: pisatelj Tadej Golob, igralka Mojca Fatur in olimpijska zmagovalka Janja Garnbret.

https://www.pisemozroko.si/mediji/#Januar_2022

Osrednja tema Tedna 2022 je bila Pišem z roko, ker …

Pozornost so namenili prednostim pisanja z roko. Naj jih nekaj naštejemo: boljši spomin, ustvarjanje več idej, dolgotrajnejša pozornost, celovitejše delovanje možganov, izražanje več spoštovanja in naklonjenosti, saj namenimo prejemniku sporočila več časa in pozornosti, izboljšanje finih motoričnih spretnosti, ohranjanje možganov v dobri formi, ko smo starejši.

Pa še to:
Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je izvirna spretnost, ki je povezana z našim živčnim in mišičnim sistemom. Spretnosti razvijamo z vajo, tj. da pišemo. Osupljivo je spoznanje, da nima na svetu nihče take pisave, kot jo imam jaz ali kot jo imate vi, nihče od skoraj osmih milijard ljudi, ki živimo na zemlji.

www.pisemozroko.si

Poglejte si še zanimive prispevke udeležencev Tedna na spletni strani

www.padlet.com/radipisemozroko/teden2022

in napišite z roko svoje želje za leto 2023.

Andreja Čušin Gostiša
januar 2023

Poletimo s knjigo

https://m.media-amazon.com/images/I/41ofGZpQxwL._AC_SY60_CR,0,0,60,60_.jpg

V decembru vam predlagamo v branje slikanico NAJVIŠJA GORA KNJIG NA SVETU.
Avtorica slikanice je katalonska slikarka Rocio Bonilla, ki je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Barceloni. Deset let je delala na področju oglaševanja, nato pa se je lotila projekta stenskih poslikav »Nekoč v davnih časih«. Ilustratorsko pot je začela s samostojno slikanico Čuden ptič.
https://www.mohorjeva.org/bonilla-rocio/

Zgodbe vam seveda ne bomo izdali, naj povemo le, da je ilustracija na vrhu iz te slikanice.
Slikanica je primerna za vse starosti, saj v vsakem obdobju beremo na drugačen način. J. K. Rowling pa pravi:
Verjamem v čarovnijo, ki se lahko zgodi, ko beremo dobro knjigo.

htps://mojpogled.com/najlepše-misli-o-knjigah-in-branju/

 

Izbirajte torej preudarno, kaj boste brali.

Pa še odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili v novembrski novički:
Reka, o kateri govori pesem, je Soča, smaragdna lepotica, edinstvena na svetu.

Kot pravi Simon Gregorčič:
»Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin nevihte divje srd ne moti.«

 

Andreja Čušin Gostiša
december 2022

 

Serpentina

Z učenci in dijaki velikokrat raziskujemo pomen znanih in manj znanih besed.

Z devetošolko Janjo sva raziskovali pomen prevzete besede serpentina in odkrili, da smo jo prevzeli iz nemščine, pomeni pa pravzaprav »kačji zavoj«. Ta besedna zveza se nama zdi tudi ustrezna domača zamenjava (domača ustreznica) za prevzeto besedo serpentina.

 

Poglejmo si članek iz Etimološkega slovarja:

serpentȋna -e ž ‛zavoj v vzpenjajoči se cesti’ = lat.‛flexus’ (20. stol.).

Prevzeto iz nem. Serpentine, kar je v 20. stol. v ženskem spolu posamostaljeni lat. pridevnik serpentīnus ‛kačji’, ki je izpeljan iz lat. serpēns ‛kača’ (Kl, 668). S poimenovanjem je mišljeno ‛kačja (rida), kačji (zavoj)’.

https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291700/serpentna?View=1&Query=serpentina#

 

Napisali pa sva tudi pesem z akrostihom SERPENTINE.

 

Sredi gozda skrivnostna pot,

Energija širi se povsod,

Reka smaragdna

Potuje z njo,

Elizejske poljane blizu so.

Nebo skozi veje

Trepeta

In vsa

Narava zaigra

Edinstveno melodijo sveta.

 

Vas pesem morda spominja na reko? Katero?

V decembrski novički vam napišem, katera je reka, o kateri govori pesem.

Pa še slika z naslovom Serpentina.

https://http2.mlstatic.com/D_NQ_NP_949832-MLB49339346921_032022-V.jpg

Ob tej priložnosti vas vabim tudi k ogledu novičke žogic nogic, ki so ustvarjale ob sliki Serpentina. Sliko boste našli pod naslovom Umetnina meseca marca 2022.

https://www.bolnisnicna-sola.si/kategorije/oddelki/zogice-nogice/

Andreja Čušin Gostiša
november 2022

Kulturna dediščina in sedanjost

Eden izmed ciljev oktobrskega kulturnega dne z naslovom KULTURNA DEDIŠČINA IN SEDANJOST je bil, da učenci iščejo domače slovenske besede in se zavedajo, da je jezik živ in ga soustvarjajo tudi oni sami.
Novinar Primož Hieng je v nekem intervjuju profesorja dr. Marka Snoja vprašal:
Kako je na splošno z nastajanjem novih besed?
Profesor je odgovoril:
Nove besede nastajajo iz potrebe po poimenovanju.
Kadar imamo tako potrebo, imamo na voljo štiri možnosti:
besedo lahko naredimo v svojem jeziku (v zadnjem času npr. nosečka, mlekomat),
lahko stari besedi dodamo nov pomen (npr. miška nam zdaj pomeni tudi navigacijsko računalniško napravo, ne samo živalce in ljubke ženske),
jo s prenovljeno vsebino obvarujemo pozabe (v zadnjem času npr. penina, pokušina)
ali pa besedo prevzamemo iz tujega jezika (v zadnjem času npr. ebola, kvinoja, selfi).

(Vir: Prirejeno po: Primož Hieng: Slovenščina je jezik našega življenja, Naš jezik, Plus: posebna priloga Nedeljskih novic, 24. september 2017, pridobljeno na: RIC, splošna matura, slovenščina, jesenski rok 2019, 2. pola)

Obstaja pa pravzaprav še en način, in sicer, da besedo preprosto prevedemo.
Npr. angleška beseda share pomeni deliti, torej zaslon delimo,
printer je tiskalnik,
brain gym je možganska telovadba,
brainstorming je možganska nevihta itd.

Na spletni strani
Fran.si/ustreznice
lahko svoje predloge za prevzete besede tudi zapišete.

Naš jezik je bogat in z novimi besedami ga bogatimo tudi mi, ima pa tudi svojo zgodovino.

V juniju 2022 smo namreč izvedeli, da so našli rokopis iz 12. stoletja, ki vsebuje slovenske števnike. To je torej časovno prvi rokopis za Brižinskimi spomeniki. Rokopis lahko prevedemo kot Svetokriški rokopis, saj je bil najden v avstrijskem samostanu Heiligenkreutz (v istoimenskem kraju blizu Dunaja), kar po slovensko pomeni Sveti Križ.

Začetek 2. Brižinskega spomenika

Veselimo se torej svojega jezika in kulture, saj v tujem jeziku nikoli ne moremo izraziti vseh odtenkov zaznavanja resničnosti, in v tem mračnih novembrskih dneh, ki prihajajo, posvetimo svoj čas tudi bogatenju svojega jezika.

 

Andreja Čušin Gostiša
oktober 2022

Svetovni dan pismenosti

https://www.ribnica24.eu/pisma-bralcev/napotki-za-ucenje-branja-otrok-ne-postane-bralec-cez-noc/

Unesco in Mednarodno bralno društvo sta 8. september v letu 1966 razglasila za svetovni dan pismenosti, ki opozarja, da je stopnja pismenosti v številnih državah še vedno nizka.

Danes po svetu več kot 260 milijonov otrok in mladostnikov ni vključenih v šole. Šest od desetih otrok in mladostnikov, okoli 670 milijonov, ne doseže minimalnih spretnosti pismenosti in računanja; 750 milijonov mladih in odraslih še vedno ne zna brati in pisati – od tega sta dve tretjini žensk.

Ta dan bodo po svetu zaznamovali številni dogodki, v Sloveniji bo potekal nacionalni mesec skupnega branja (NMSB), ki se začne 8. septembra s svetovnim dnevom pismenosti, in zaključi 8. oktobra s tednom otroka.

 

Zala Tiran, ALUO https://www.bralnaznacka.si/sl/beremo-skupaj-nmsb/

Rdeča nit letošnjega meseca je povezava med branjem in gibanjem, ki jo ponazarja misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729). Avtor poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem in pravi: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.«

Viri:
https://www.sledko.si/2020/09/08/8-september-svetovni-dan-pismenosti

https://nmsb.pismen.si/

https://www.bralnaznacka.si/sl/beremo-skupaj-nmsb/

Andreja Čušin Gostiša
september 2022

Sloveniji

Skrivnost dežele te

njeno življenje je:

vrvenje, norenje, zorenje,

vse postaja svetleje.

 

Lepi kraji in lepi ljudje,

vse na bolje gre,

sonce sije,

dragocenosti odkrije.

 

Otroci so navihani,

radovedni, razigrani,

rastejo iz dneva v dan,

veliko energije imajo.

 

Vse polno idej se poraja,

ustvarjalnost nima kraja,

kot da ta dežela je dežela raja.

 

Enostavno dežela ta je čudovita,

te gore, reke in morje,

včasih so taki tudi ljudje.

 

Novi časi zmeraj prihajajo,

nevihte razgrajajo,

deželo osvetlijo in jo osvežijo.

 

Igrivost je zaklad,

vsak dan je lahko pomlad,

rože svet krasijo,

čebele priletijo.

 

Jezik te dežele zveni

kot poezija,

harmonija,

življenjska melodija.

 

Iskrenost naj se razcveti

kot rože spomladi,

poletje naj nas razsvetli,

naj se imamo radi.

 

Janja, 8. razred

Slovenija, vse najboljše za rojstni dan!

Andreja Čušin Gostiša
junij 2022