Kulturna dediščina in sedanjost

Eden izmed ciljev oktobrskega kulturnega dne z naslovom KULTURNA DEDIŠČINA IN SEDANJOST je bil, da učenci iščejo domače slovenske besede in se zavedajo, da je jezik živ in ga soustvarjajo tudi oni sami.
Novinar Primož Hieng je v nekem intervjuju profesorja dr. Marka Snoja vprašal:
Kako je na splošno z nastajanjem novih besed?
Profesor je odgovoril:
Nove besede nastajajo iz potrebe po poimenovanju.
Kadar imamo tako potrebo, imamo na voljo štiri možnosti:
besedo lahko naredimo v svojem jeziku (v zadnjem času npr. nosečka, mlekomat),
lahko stari besedi dodamo nov pomen (npr. miška nam zdaj pomeni tudi navigacijsko računalniško napravo, ne samo živalce in ljubke ženske),
jo s prenovljeno vsebino obvarujemo pozabe (v zadnjem času npr. penina, pokušina)
ali pa besedo prevzamemo iz tujega jezika (v zadnjem času npr. ebola, kvinoja, selfi).

(Vir: Prirejeno po: Primož Hieng: Slovenščina je jezik našega življenja, Naš jezik, Plus: posebna priloga Nedeljskih novic, 24. september 2017, pridobljeno na: RIC, splošna matura, slovenščina, jesenski rok 2019, 2. pola)

Obstaja pa pravzaprav še en način, in sicer, da besedo preprosto prevedemo.
Npr. angleška beseda share pomeni deliti, torej zaslon delimo,
printer je tiskalnik,
brain gym je možganska telovadba,
brainstorming je možganska nevihta itd.

Na spletni strani
Fran.si/ustreznice
lahko svoje predloge za prevzete besede tudi zapišete.

Naš jezik je bogat in z novimi besedami ga bogatimo tudi mi, ima pa tudi svojo zgodovino.

V juniju 2022 smo namreč izvedeli, da so našli rokopis iz 12. stoletja, ki vsebuje slovenske števnike. To je torej časovno prvi rokopis za Brižinskimi spomeniki. Rokopis lahko prevedemo kot Svetokriški rokopis, saj je bil najden v avstrijskem samostanu Heiligenkreutz (v istoimenskem kraju blizu Dunaja), kar po slovensko pomeni Sveti Križ.

Začetek 2. Brižinskega spomenika

Veselimo se torej svojega jezika in kulture, saj v tujem jeziku nikoli ne moremo izraziti vseh odtenkov zaznavanja resničnosti, in v tem mračnih novembrskih dneh, ki prihajajo, posvetimo svoj čas tudi bogatenju svojega jezika.

 

Andreja Čušin Gostiša
oktober 2022

Kulturna dediščina arhitekta Jožeta Plečnika

»Ako ne najdemo v življenju vrat lepote,
ne bomo nikoli prestopili praga lepote večnosti.«
(Jože Plečnik)

Leto 2022 je Plečnikovo leto, leto našega največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Učenci Bolnišnične šole otroškega oddelka URI-Soča so kulturni dan z naslovom Kulturna dediščina doživeli v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so si ogledali vodeno razstavo z naslovom PLEČNIK: METROPOLA, KRAJ, VRT.
Ambientalna postavitev razstave je organizirana okrog treh prispodob (metropola, kraj, vrt), ki so hkrati prispodobe za različna razumevanja sveta in načine bivanja v njem.

Marko, Oskar, Ian, Urban in Naja na ogledu razstave METROPOLA, KRAJ, VRT.

Razstava, s katero Mestni muzej v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, UL ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje obeležuje 150. obletnico arhitektovega rojstva, predstavlja Plečnikove uresničene in neuresničene projekte, zapise, intimne skice, načrte, risbe, makete, kipce – med njimi nekateri še niso bili predstavljeni širši javnosti.

Urban in Ian si z zanimanjem ogledujeta različne skice, risbe …

Na razstavi smo si ogledali tudi nekaj Plečnikovih neuresničenih velikomestnih projektov, ki bi za vedno spremenili podobo današnje prestolnice. Med njimi je bila Katedrala svobode, izvirno zasnovana stavba slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.

Nerealizirana Katedrala svobode

Arhitektovo ustvarjanje obeležujejo različni predmeti, ki so na ogled. Otroke je navdušila njegova delovna miza z različnimi delovnimi in lesenimi predmeti, med njimi so tudi njegovi stoli.

Delovna miza Jožeta Plečnika

Razstavo odlikujejo družinski interaktivi. Otroci so raziskovali raznolike materiale, ki jih je Plečnik uporabljal pri svojem snovanju.
Zelo jih je navdušilo ustvarjanje pod veliko piramido. V kinetičnem pesku so iz geometrijskih teles ustvarili geometrijsko mesto.

Urban je ustvaril geometrijsko mesto.

Naja je skicirala svoje mesto.

Naši učenci so bili navdušeni nad razstavo, najbolj pa nad svojim ustvarjanjem.
Ob zaključku ogleda smo odšli še na krajši sprehod po mestu, kjer smo si ogledali pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana.

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
oktober 2022

Levčki v oktobru

V tokratni novički vam želimo predstaviti terapevtskega slončka, ki se nam je v letošnjem šolskem letu pridružil na skupinah načrtovanja in spremljanja tedenskih ciljev, ki si jih učenci tedensko postavljajo in jim pomagajo pri izzivih na različnih življenjskih področjih.

Terapevtski slonček

Kakšno vlogo ima terapevtski slonček, si lahko preberete v prispevkih naših učencev.

»Tega slončka si podajamo naokrog, da vemo, kdo govori. Predstavlja srečo, saj ima rilec obrnjen navzgor. Je črne barve in je vesel. Meni je zelo všeč, da kroži naokoli, saj se tako počutimo bolj povezano.« Lucija, 8. razred

»To je naš slon. Predstavlja srečo in če pogledaš bližje, se vidi, da se smeji. Ko ga dobimo, je naša beseda; torej mi takrat govorimo o svojih ciljih in željah za teden ali vikend.« Nina, 8. razred

»Je majhen, črn slon. Rilec ima dvignjen gor kot simbol sreče. Na vratu ima rumeno in zeleno ogrlico.« Nick, 7. razred

 

»Naš slonček Dumbo je naš prijatelj. Vsako jutro ga vzamemo iz njegove vrečke in je z nami na ciljih. Ko nekdo dobi našega slončka, nam zaupa, če je opravil svoje tedenske cilje. Naš slonček ima svoj rilec navzgor, kar pomeni, da je zelo srečen v naši družbi. Vsak dan nas pridno posluša in nam prinese srečen dan.« Ana, 8. razred

Oddelek Mestne otroške bolnišnice

V mesecu oktobru so nas obiskali Rdeči noski. Predali so nam pomembno življenjsko vodilo. Napake, ki se nam prigodijo med klovnskim nastopanjem ali pa tudi kakšne druge manjše napake, so pravi dar, saj poskrbijo za ogromno smeha. To smo ponotranjili in se prepustili sproščenemu smejanju. Ves teden smo se intenzivno pripravljali na predstavo ob zaključku tedna. Klovni so poskrbeli, da so učenke uspele pokazati vse svoje potenciale. Preko socialnih iger pa so poskrbeli za odlično povezanost skupine.

Monika Godec in Zala Gorjup
oktober 2022