Avtor: Metoda Leban | Nov 14, 2022 | Marjetice, Oddelki
»Ako ne najdemo v življenju vrat lepote,
ne bomo nikoli prestopili praga lepote večnosti.«
(Jože Plečnik)
Leto 2022 je Plečnikovo leto, leto našega največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Učenci Bolnišnične šole otroškega oddelka URI-Soča so kulturni dan z naslovom Kulturna dediščina doživeli v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so si ogledali vodeno razstavo z naslovom PLEČNIK: METROPOLA, KRAJ, VRT.
Ambientalna postavitev razstave je organizirana okrog treh prispodob (metropola, kraj, vrt), ki so hkrati prispodobe za različna razumevanja sveta in načine bivanja v njem.
Marko, Oskar, Ian, Urban in Naja na ogledu razstave METROPOLA, KRAJ, VRT.
Razstava, s katero Mestni muzej v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, UL ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje obeležuje 150. obletnico arhitektovega rojstva, predstavlja Plečnikove uresničene in neuresničene projekte, zapise, intimne skice, načrte, risbe, makete, kipce – med njimi nekateri še niso bili predstavljeni širši javnosti.
Urban in Ian si z zanimanjem ogledujeta različne skice, risbe …
Na razstavi smo si ogledali tudi nekaj Plečnikovih neuresničenih velikomestnih projektov, ki bi za vedno spremenili podobo današnje prestolnice. Med njimi je bila Katedrala svobode, izvirno zasnovana stavba slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.
Nerealizirana Katedrala svobode
Arhitektovo ustvarjanje obeležujejo različni predmeti, ki so na ogled. Otroke je navdušila njegova delovna miza z različnimi delovnimi in lesenimi predmeti, med njimi so tudi njegovi stoli.
Delovna miza Jožeta Plečnika
Razstavo odlikujejo družinski interaktivi. Otroci so raziskovali raznolike materiale, ki jih je Plečnik uporabljal pri svojem snovanju.
Zelo jih je navdušilo ustvarjanje pod veliko piramido. V kinetičnem pesku so iz geometrijskih teles ustvarili geometrijsko mesto.
Urban je ustvaril geometrijsko mesto.
Naja je skicirala svoje mesto.
Naši učenci so bili navdušeni nad razstavo, najbolj pa nad svojim ustvarjanjem.
Ob zaključku ogleda smo odšli še na krajši sprehod po mestu, kjer smo si ogledali pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana.
Tanja Babnik
Sabina Andlovic
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Okt 3, 2022 | Marjetice, Oddelki
V septembru smo z učenci na URI-Soča razmišljali o sočutju. Se pogovarjali o
prepoznavanju doživljanja lastnih občutij ter vplivu občutij drugih na nas in naše vedenje. Učenci so sočutje likovno upodobili s pastelno tehniko in zapisali svoje misli o sočutju.
Na povabilo LIONS kluba Bled Golf bodo nekateri učenci s svojimi likovnimi izdelki sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru, ki letos nosi naslov Naj te vodi sočutje.
Sočutje je to, da občutim čustva drugih. Z drugimi občutim lahko veselje, žalost, jezo, razburjenje, razočaranje, hvaležnost, prijetnost.
Ko je prijatelju hudo ali težko, ga pomirim, da bi bil dobre volje.
Prijatelju govorim spodbudne besede, ga ne obsojam. Prijatelj mi ob tem izrazi hvaležnost.
Ob nesreči, ki sem jo doživela, je bila prijateljica sočutna do mene. Ves čas me je spodbujala. Skupaj sva se pogovarjali o trenutku, ko se je nesreča zgodila, saj je bila takrat z menoj. Nisva se obsojali. Ostali sva prijateljici, ki si sočutno pomagata.
Irena, 14 let
V trenutku spodbude, Irena, 14 let
Sočutje je čutenje z drugimi in do drugih. Sočutje občutim, ko mi je hudo, ko slišim žalostne zgodbe ali ko sem vesela in srečna z drugimi.
Moja slika sočutja z naslovom Srčni univerzum predstavlja ljubezen in zaupanje do drugih.
Naja, 12 let
Srčni univerzum, Naja, 12 let
Svet sočutja, Urban, 10 let
Sočutje je, da si prijazen drug do drugega. Sočutje do sveta je, da skrbiš za naravo in čisto okolje.
Urh, 11 let
Srce, Ian, 10 let
Sočutje nima meja, Manca, 10 let
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
september 2022
Avtor: Metoda Leban | Jun 23, 2022 | Marjetice, Oddelki
Učenci Bolnišnične šole na URI-Soča so komaj čakali torkovega popoldneva, ko so odšli na ogled ljubljanskega živalskega vrta.
Na ogled je odšlo kar 12 otrok, ki obiskujejo Bolnišnično šolo in bolnišnični vrtec. Za program, doživetja in spremstvo otrok pa je poskrbelo podjetje Span.eu, ki je skrbno načrtovalo voden ogled živalskega vrta.
Pred živalskim vrtom je otroke pričakalo 12 zaposlenih podjetja Span.eu ter fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec. Vsakemu otroku je bil dodeljen spremljevalec iz podjetja Span, ki mu je bil v pomoč pri gibanju in vožnji z vozičkom ter vsak trenutek pripravljen odgovoriti na vprašanja o živalih, ki so jih zanimala, ali na pogovor.
Zelo od blizu smo spoznali značilnosti in posebnosti morskega prašička, grlice in tenreka.
Branka, Ana, Sergej in Mojca opazujejo in s previdnostjo božajo morskega prašička.
V vsej svoji belini je bila zelo zanimiva albino grlica, ki je z malo previdnosti, vendar pogumno, stopila na otroško roko in po prstih stopala kot po lestvi.
Grlica na roki Ane in Sergeja.
Nazadnje pa je vodič napovedal zelo skrivnostno žival, žival, ki je sorodnik slona. Pričakovali smo nekaj ogromnega, velikega, vendar … Ana, ki je veliko vedela o živalih, je takoj vedela odgovor. To je tenrek, mala žival, ki je podobna ježu.
Na videz je res podobna ježu, nekoliko manjša, svetlejše barve in njegove bodice ne bodejo. Je to res sorodnik slona?
Jaka boža tenreka, ki čisto nič ne bode, ko ga božaš, in ni čisto nič podoben slonu.
Nato smo odšli še na ogled ostalih prebivalcev vrta.
Dlje časa smo se ustavili pri morskih levih, ki sta nas z zamahi plavuti pozdravljala in naredila mini podvodno plavalno predstavo.
Eleganca plavanja, ki nas je navdušila.
Z naježeno, stražarsko držo so nas pričakale surikate. Ko so videle, da so na varnem, so se sprostile in prihajale k ograji, da so se nam pokazale čisto od blizu.
Velika družina surikat.
Na ogled so se postavile tudi ostale živali. Nekatere živali smo videli prvič in zato smo bili nad njihovim videzom in posebnostmi navdušeni.
Čas je zelo hitro minil. Ogled, spoznavanje živali in pogovor z našimi spremljevalci so bili zelo prijetni in nadvse zanimivi.
Ob našem slovesu so nam zaposleni iz podjetja Span.eu v spomin na naše druženje poklonili kape in odeje za piknik. Tudi na sladka razvajanja niso pozabili.
Naši učenci so v spomin na skupna doživetja pripravili za vsakega spremljevalca kamenček sreče s posebnimi željami.
Vsem svojim spremljevalcem iz podjetja Span.eu so naslednji dan napisali tudi zahvalo.
Spomin na naše skupno druženje.
Ljubljana, 1. 6. 2022
Dragi naši spremljevalci!
Hvala, da ste nas povabili v živalski vrt. Veseli smo, da smo spoznali veliko živali. Zelo lepo ste nas sprejeli in pospremili skozi spoznavanje živali. Z vami smo se počutili zelo lepo sprejeti in veseli.
Skupaj smo preživeli čudovito popoldne. Za nas je bila to zelo prijetna izkušnja. Srečni smo, da smo bili z vami v živalskem vrtu in da ste vi bili naši spremljevalci.
Hvala za lepa in uporabna darila, zavarovani bomo pred soncem in vlažno travo ter mokrimi kamenčki. Upamo, da ste tudi vi z našimi darili zadovoljni. Niso tako uporabna, so pa iz srca in to najbolj šteje.
»Ivo je moj najboljši prijatelj. Ivo, hvala, da si bil z mano.« Nik
»Hvala, Tomaž, da si me pazil in vozil.« Domen
»Branka, hvala, da si se z mano pogovarjala. Hvala, da si mi pomagala pri odgovorih pri tenreku.« Ana
»Hvala, Mojca, da si me fotografirala in se pogovarjala z mano. Skupaj sva spoznala veliko drugih živali. Hvala za zelo lepo sporočilo, ki mi daje veliko spodbude.« Sergej
»Hvala, Anže, da si bil moj spremljevalec. Bilo je super, pa tudi tvoje ideje o hrani za živali so bile zelo smešne. Super sva se imela in z veseljem bi se še kdaj srečal s tabo.« Jaka
»Hvala, Predrag, da si me pozorno poslušal. Tvoji nasveti so bili zelo hecni, ob tem sem se zabavala.« Julia
»Matej, hvala za pomoč pri premagovanju ovir na izletu v ZOO Ljubljana. Prvič po desetih mesecih sem šla z družbo »ven«. To sem pogrešala. Bilo mi je zelo lepo.« Marija
»Blaž, hvala, ker si bil prijazen.« Anja
»Maks, hvala, da si me vozil in da si bil moj spremljevalec. Res hvala.« Maks
»Matej, hvala, ker si bil prijazen.« Goja
»Rada bi ti poslala poljubček in rada te imam.« Pavla
»Arne in Katja, vajina fotoaparata sta ogromnaaa. Sedaj vem, zakaj delata tako lepe fotke.« Sergej
»Če v nekaj verjamemo in si močno želimo,
zagotovo to s časom tudi dobimo.
Življenje nasuje na pot nam stvari,
vse prav se izide z dobroto ljudi.
Zato zaupajmo vase in v nove čase,
v nove trenutke in v nove dni,
novo upanje naj nove želje budi.«
(Ksenija Kolar Švarc: O kamenčku, ki je hotel postati oblak)
Otroci URI-Soča
Fotografije:
Arne Hodalič in Katja Bidovec
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
junij 2022
Avtor: Metoda Leban | Maj 28, 2022 | Marjetice, Oddelki
Na obali je živelo veliko kamnov. Med njimi je živel majhen ljubek kamenček, ki je bil zelo nasmejan in dobre volje. V njem pa se je skrivala velika žalost. Njegova velika želja je bila postati čisto bel oblak. Vsako noč je sanjal, da bi postal beli oblak.
Vedel je, da se mu bodo sanje uresničile. Želel si je, da bi ga veter božal po laseh, da bi se rokoval z mavrico in pogovarjal z galebi.
Svojo veliko željo je zaupal galebu. Naenkrat ga je v sanjah odneslo na drugo stran mavrice. Tam je bilo vse v barvah, mavričnih barvah. Po zraku so letali metulji in sonce je sijalo. Bilo je polno rož in polno vilink, ki niso bile vidne.
Tri vilinke so bile tam. Prva je bila Sončica, vilinka dolgih rumenih las. Z belo obleko, s simbolom sonca na sprednji strani.
Druga je bila Lučica z dolgimi belimi lasmi. Z belo obleko, s simbolom lučke na sprednji strani.
Tretja pa je bila Srčica, z dolgimi rdečimi lasmi. Z roza obleko, s simbolom srčka na sprednji strani.
Vilinke so mu svetovale, da ko se bo luna spremenila v obliko srca, mora prah iz čudežne stekleničke stresti v morje. Nato se mora potopiti v vodo in prisluhniti svojemu srcu.
Kamenček je to storil in zgodil se je čudež.
Kamenček je kar naenkrat poletel v nebo. Letel je vse višje in višje. Njegova barva se je spremenila v čisto, čisto belo barvo.
Postal je bel oblak, to, kar si je želel.
Anže, 8 let
Srčna luna in bel kamenček Julia, 12 let
Zahvala
Pisateljici Kseniji Kolar Švarc se učenci Bolnišnične šole na URI Soča najlepše zahvaljujemo za darilo. Vsebina knjige je zelo poučna in ima veliko sporočilo – če si česa zelo močno želimo, moramo slediti svojemu srcu in želja se bo uresničila.
Velike in male želje
Anže, 8 let
Tanja Babnik
Sabina Andlovic
maj 2022
Avtor: Metoda Leban | Maj 3, 2022 | Marjetice, Oddelki
Topel aprilski dan je zvabil otroke in njihove starše na teraso otroškega oddelka URI-Soča, kjer je bilo vse pripravljeno za športne igre. Otroci so bili kar malo nestrpni, saj smo pričakovali športnega gosta, za katerega pa nihče ni vedel, kdo bo.
Končno smo le dočakali prihod dveh vrhunskih športnikov, Alexa Cisarja, dvakratnega mladinskega svetovnega prvaka v biatlonu, in Klemna Bauerja, biatlonca, ki je štirikrat nastopil na olimpijskih igrah.
Oba športnika sta prišla v spremstvu našega dolgoletnega podpornika športnih dejavnosti, dr. Staneta Pinterja s Fakultete za šport. Za umetniški utrinek otvoritve iger pa je poskrbel Max in nam zaigral na kitaro.
Naši športni gostje
Kot je v navadi, smo športne dejavnosti začeli z ogrevanjem. Ogreli smo se od glave do peta, tako kot smo najbolje zmogli, in bili pripravljeni na prvo športno igro.
Sergej je vodil ogrevanje, saj je bil pred boleznijo odličen nogometaš.
Najbolj priljubljena igra bolnišničnih olimpijskih iger je tobogan bowling (prilagojeno kegljanje) in tudi na tokratnih športnih igrah je bilo tako.
Igro je odprl naš športni gost Klemen Bauer. Bil je zelo uspešen pri podiranju kegljev, vendar mu vseh kegljev le ni uspelo podreti. Z njegovo pomočjo so bili vsi naši tekmovalci odlični, celo boljši od njega.
Nadaljevali smo z igro pikado. V tej igri se je najprej preizkusil Alex Cisar.
Aleks Cisar nam je povedal svojo zgodbo iz leta 2019, ko je na tekmi slovenskega pokala nehote pohodil palico sotekmovalca, mu odstopil svojo, sam pa se vrnil po drugo in nadaljeval s tekmovanjem.
Zadnja igra vožnja s kolesom ali vozičkom je dodobra ogrela vse naše tekmovalce, goste in tudi starše.
Nekateri so dosegli kar velike hitrosti, zato sta imela Klemen in Alex veliko dela.
Športne igre
Ob zaključku so vsi tekmovalci dobili pohvale za sodelovanje in fair play (pošteno igro) ter darila, ki jih je za nas pripravil Olimpijski komite Slovenije.
Športnika sta prinesla štartno majico Klemna Bauerja, s katero je tekmoval na Svetovnem prvenstvu na Pokljuki 2019, učenci pa so gostoma v zahvalo pripravili medalje, srčke z napisom »Ko sodelujemo, zmagujemo!«
Ko sodelujem, zmagujemo!
Zahvala športniku Klemnu Bauerju
Ljubljana, 06. 04. 2022
Dragi Klemen!
Včeraj smo z vami na Soči preživeli čudovito športno popoldne.
Z vašo pomočjo smo uspešno izvedli vse igre. Pri gibanju in igrah smo se imeli lepo.
Zelo smo vam hvaležni, da ste ta dan delili z nami in našimi športnimi uspehi.
Eva, 11 let
Šolarke in šolarji Bolnišnične šole z učiteljicama Sabino in Tanjo
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 8, 2022 | Marjetice, Oddelki
Moje ime je Vid.
Rad hodim v Bolnišnično šolo in pišem nareke.
Z vlakom bi se odpeljal tako daleč, da bi videl slone.
Moja supermoč je računanje.
Računanje – Vid, 9 let
Jaz sem Kaja.
Rada se vozim s kolesom.
Odpotovala bi v London.
Moja supermoč je hoja na lokomatu.
Hoja na lokomatu – Kaja, 13 let
Jaz sem Klara. Pišem se Vida.
Rada se vozim s skirojem.
S ptico bi odletela na Primorsko, da bi videla morje.
Moja supermoč je opazovanje.
Opazovanje – Klara, 7 let
Ime mi je Loris.
Rad sanjam.
Z letalom bi letel nad vulkanom, da bi videl, kako teče lava.
Moja supermoč je igranje z lego kockami.
Igranje z lego kockami – Loris, 9 let
Ime mi je Tjaž.
Rad računam na krat. To je množenje.
Z letalom bi poletel, da bi srečal najboljše maratonce na svetu.
Moja supermoč je poslušanje.
To smo mi!
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
marec 2022
