Avtor: Metoda Leban | Apr 12, 2022 | Hobotnice, Oddelki
Naša Bolnišnična šola letos praznuje, šteje namreč častitljivih 70 let. V teh letih so jo obiskovali številni šolarji in šolarke iz vseh koncev Slovenije. Marsikomu se je vtisnila v trajen spomin. Med njimi je tudi devetošolec Jan, ki je učenec Bolnišnične šole od 1. razreda. Prvi razred je celo zelo uspešno zaključil v Bolnišnični šoli. In Jan je naredil primerjavo, kako se je v devetih letih ta naša stara dama spreminjala.
NEKOČ:
– Velike skupine učencev iz različnih razredov. To je bilo super, ker smo lahko med seboj klepetali, se hecali in si tudi pomagali.
– V Bolnišnični šoli smo bili zelo dolgo časa, ker smo bili tudi v bolnišnici na zdravljenju dolgo. To mi niti ni bilo všeč.
– Imeli smo velike prireditve (proslave, olimpijske igre). Tega zdaj na žalost ni več, mogoče je kriva tudi korona.
– Velikokrat smo šli na izlete, oglede muzejev … To je bilo super! Mislim, da bomo to še kdaj šli, ko bo konec pandemije.
DANES:
– Pouk imamo individualno, kar je tudi super, ker imaš učiteljice samo zase in se veliko naučiš. In z njimi klepetaš.
– V bolnišnici zdaj nismo več zelo dolgo, razen izjemoma. Velikokrat se moramo zdraviti doma, takrat pa imamo lahko pouk z bolnišničnimi učiteljicami na daljavo. Kar je pa tudi super in tega včasih ni bilo.
Ja, časi se spreminjajo. Nekaj je boljše in lepše, nekaj pa tudi slabše.
In še … na teh fotografijah sem jaz v 1. in 6. razredu.
Jan, 9. razred
Anja in Jan pa sta 70-letni dami izdelala tudi vsak svojo prikupno in zelo pomenljivo voščilnico.
.
.
Mojca Topić
marec 2022
Avtor: Metoda Leban | Mar 7, 2022 | Hobotnice, Oddelki
8. februar je slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo na dan smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tudi letos smo ga v Bolnišnični šoli zaznamovali s kulturnim dnevom. Hobotnice pa smo ga tokrat proslavile nekoliko drugače.
Učenci in učenke so ob različnih kvizih ponovili znanje o našem velikem pesniku, nato pa smo si ogledali njegove številne portrete, ki pa imajo vsi eno skupno lastnost. Čeprav so jih izdelali različni umetniki v zelo različnih likovnih tehnikah in v različnih obdobjih, so si vendarle vsi zelo podobni. In že ko vidimo silhueto pesnika, ga takoj prepoznamo. Zato smo se odločili, da bomo portretu vdahnili življenje z barvami v slogu sodobnega umetnika Andyja Warhola, ki je znan tudi po živopisnih portretih slavnih ljudi.
Oglejte si to pisano paleto barv in vzorcev, ki so jih ustvarili učenci in učenke. Rdeča nit je bila gotovo zlata barva, saj so si učenci in učenke zelo zapomnili, da je bil pesnik kot vzoren učenec vpisan v zlato knjigo.
Ustvarjali so: Benjamin, 3. razred, Anja, 4. razred, Martina, 8. razred in Jan, 9. razred.
Za konec pa smo se poigrali še z besedo KULTURA, ki v sebi skriva številne druge besede.
Našli smo: KULT, URA, TUR, TURA, KUL. Večino besed smo poznali, neznane pa smo poiskali na spletni strani Franček, ki je mlajši bratec Frana: https://www.xn--franek-l2a.si
Bilo je zelo poučno, zanimivo in zabavno. Tako zelo, da smo potem v Frančku poiskali še številne druge besede. Zelo zanimiva je recimo tudi beseda MATEMATIKA. Našli smo: MAT, TIK, TEMA, MATI, TE, ATIKA … Če nismo bili prepričani, ali beseda sploh obstaja, smo jo skušali poiskati v Frančku. Zelo zabavno, poskusite še vi!
Mojca Topić
februar 2022
Avtor: Metoda Leban | Feb 1, 2022 | Hobotnice, Oddelki
Ponovno je leto naokoli in v januarju smo se pogovarjali o imenih mesecev in dni.
Brskali smo po spletu in izbrskali tole.
Koledar je sestav določanja datumov k pripadajočim dnevom oziroma razdelitev leta. Datumi lahko temeljijo na zaznavnem gibanju astronomskih teles. Do srednjega veka je bila glavna naloga astronomov izdelava koledarjev za družbene in kronološke potrebe, čeprav ta naloga tudi danes ni zamrla. Različne kulture so razvile svoje koledarje, ki jih uporabljajo še danes. Različni koledarji so: julijanski koledar, Milankovićev koledar (prenovljeni julijanski koledar), kitajski koledar, japonski koledar, judovski koledar, muslimanski koledar, iranski koledar, hindujski koledar, popravljen julijanski koledar, koptski koledar, tajski Sončev koledar, astronomski koledar, majevski koledar …
Majevski koledar
In kako so meseci dobili imena?
Januar: Ime je dobil po rimskem bogu začetka in konca Janusu, ki je imel dva obraza. Z enim je gledal naprej v prihodnost, z drugim pa nazaj v preteklost. Staro ime januarja je prosinec po prosu, saj je bil ta mesec nekoč zaznamovan z lakoto. Proso pa je bilo simbol blaginje.
Februar: Ime je dobil po rimskem prazniku očiščenja – »febre«. Rimljani so po starem koledarju leto začeli s 1. marcem in pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno »očistiti«. Staro slovensko ime je svečan. Ime povezujemo z besedo sveča, ki je lahko iz voska ali ledu. Za obe je v temnem in mrzlem zimskem mesecu pravi čas.
Marec: Ime je dobil po bogu vojne Marsu. To je bil po rimskem koledarju prvi mesec v letu. Staro slovensko ime je sušec. Ime je povezano s časom, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in pripravljati na pomladno rast.
April: Ime je dobil po latinski besedi »aprire« (slov. odpreti). V aprilu se zemlja »odpira« v novo rast. Staro slovensko ime je mali traven. Slovensko ime je povezano z mladim in majhnim zelenjem na travnikih, poljih in v gozdovih.
Maj: Ime je dobil po rimski boginji pomladi, plodnosti in rodovitnosti Maji. Staro slovensko ime veliki traven pa pomeni bujno rast.
Anja, 4. razred
Junij: Ime je dobil po boginji neba Junoni, ki je bila žena Jupitra, najvišjega rimskega boga. Slovensko ime rožnik. Ime je povezano z rožami, ki so jih polja in travniki v tem času polni.
Julij: Ime je dobil po rimskem vojskovodji Juliju Cezarju, ki je dal tudi prenoviti stari rimski koledar. Slovensko ime mali srpan priča o tem, da je bil to čas, povezan z žetvijo, pri kateri so uporabljali srp.
Avgust: Ime je dobil po cesarju Avgustu, ki je tako kot njegov stric Julij Cezar hotel videti svoje ime v koledarju (poleg tega je zahteval, da ima tudi njegov mesec 31 dni). Staro slovensko ime veliki srpan oznanja čas velike košnje oziroma žetve s srpom.
September: Ime je dobil po latinski besedi za sedem (septem), saj je bil po starem rimskem koledarju to sedmi mesec. Staro slovensko ime je kimavec, saj sadje visi z vej dreves in nam kima.
Oktober: Ime je dobil po latinski besedi za osem (octo), saj je bil po starem rimskem koledarju to osmi mesec. Staro slovensko ime je vinotok, saj označuje čas, ko »vino teče« v sode v času trgatve.
November: Ime je dobil po latinski besedi za devet (novem), saj je bil po starem rimskem koledarju to deveti mesec. Listopad je staro slovensko ime, ki označuje čas, ko z dreves pada listje.
December: Ime je dobil po latinski besedi za deset (decem), saj je bil po starem rimskem koledarju to deseti mesec. Gruden pa je staro slovensko ime, ki pomeni, da v tem času zemlja na poljih zaledeni v »grude« – od tod ime zadnjega meseca.
Z uvedbo julijanskega koledarja leta 45 p. n. š. so Rimljani poleg koledarja sprejeli tudi pravilo, da je teden sestavljen iz sedmih dni, in vsak dan poimenovali po svojih bogovih. Enako so to storili stari Grki. Grško-rimske bogove so ljudje dojemali kot poosebitve sedmih osnovnih planetov, zato so dneve v tednu v latinščini in stari grščini poimenovali po božanstvih/planetih:
Dies Lunae/Ἡμέρα Σελήνης (ponedeljek), Dies Martis/ Ἡμέρα Ἄρεως (torek), Dies Mercurii/Ἡμέρα Ἑρμοῦ (sreda), Dies Iovis/ Ἡμέρα Διός (četrtek), Dies Veneris/ Ἡμέρα Ἀφροδίτης (petek), Dies Saturni/Ἡμέρα Κρόνου (sobota) in Dies Solis/ Ἡμέρα Ἡλίου (nedelja).
Seveda pa smo na temo koledarja in mesecev tudi ustvarjali …
Meseci
Januarja nas mrazi do kosti, pa še svetlobe ni.
Februarja se sneg tali, ker se pustnih šem boji.
Marca zvončki cingljajo, ker drugega ne znajo.
Prvega aprila se veselimo, ker lahko koga nasmolimo.
Maja vse cveti in diši, nam se pa ven mudi.
Junija vsi vriskamo, saj počitnice se začenjajo.
Julija sonce pripeka, na morju pa je oseka. Meni pa vroče je!!!
Avgust je pravi čas za hribovski potep.
Septembra se šole veselimo, da se lahko s prijatelji spet podimo.
Oktobra kostanj dozori in pečemo ga mi.
Novembra dežuje, nas megla mori – mi prav nič všeč ni.
Decembra Miklavž, Božiček in dedek Mraz k pridnim otrokom pridejo v vas.
Jan, 9. razred
Moj najljubši mesec …
Moj najljubši mesec je marec, ker imam takrat rojstni dan. Anja, 4. razred
Moja najljubša meseca sta julij in avgust, ker so takrat počitnice. Žan, 2. letnik
Moj najljubši mesec je maj, ker sem lahko velikokrat na morju, hkrati pa še vedno hodim v šolo. Nista pa mi všeč julij in avgust, ker mi je vroče!!!
Jan, 9. razred
Mojca Topić
januar 2022
Avtor: Metoda Leban | Dec 4, 2021 | Hobotnice, Oddelki
Jan je velik ljubitelj živali ter o živalih nenehno raziskuje. Tokrat se je odločil, da bi rad malo več izvedel o konju.
Konj z znanstvenim imenom Equus caballus je lihoprsti kopitar. V isti rod spadajo tudi osli, polosli in zebre. Samec se imenuje žrebec, samica kobila, mladič pa žrebe.
Konj je zanimiv tudi evolucijsko, samo poglejte, kako se je razvijal. V prazgodovini je obstajal konj, ki je bil visok samo 20 cm.
Ljudje so začeli konja udomačevati že 4000 pr. n. št. Konji so močni, hitri, vzdržljivi in če so udomačeni, so tudi zelo vodljivi in predani svojim lastnikom. Rekel bi, da so konji tudi precej pametni. Ljudje jih pogosto uporabljamo za jahanje, lov, različne športe in kot delovno žival na kmetijah. Seveda poznamo tudi policijske konje, ki jih večkrat srečamo v Ljubljani. Konje pa so v vsej zgodovini uporabljali tudi med bitkami. Pogosto so upodobljeni skupaj s svojimi slavnimi vojščaki, tudi slavni general Rudolf Maister. Konji so junaki zgodb, filmov in risank. Ogledal sem si film Krivec, ki je na voljo na spletni strani Kina Komuna. Priporočam! https://www.youtube.com/watch?v=YE7wHwaliWs
Kip Rudolfa Maistra v Ljubljani.
Pravi divji konji so mongolski divji konji, ki so ogrožena živalska vrsta. Ljudje se motijo, ko mislijo, da v Severni in Južni Ameriki živijo divji konji. Res so prostoživeči, a to so konji, ki so bili nekoč udomačeni, zdaj pa živijo prosto. V Ameriko je konja namreč pripeljal šele Krištof Kolumb, saj tam prej ni živel.
Konj dočaka starost od 25 do 30 let. Obstaja več pasem konj: arabski, islandski in tako naprej. Najslavnejša slovenska pasma konj je seveda lipicanec, ki je zelo lep in učljiv. Videl sem že nastop lipicancev v Lipici. Poni pa je konj, ki v višino ne meri več kot 148 cm.
Kot zanimivost naj povem, da konj spi stoje in leže. Vendar ne sme predolgo ležati, saj tehta več kot 400 kg. S svojo težo lahko preveč obremeni srce.
Moje mnenje je, da če si omisliš katerokoli žival (tudi konja), moraš zanjo lepo skrbeti. Žalosten sem, ko vidim, da nekateri zanemarjajo živali in tudi konje. Na srečo obstajajo tudi v Sloveniji zavetišča za konje, kjer konjem tudi pomagajo. https://ekonji.si/drustvo-za-zascito-konj/
Ker pa je Jan tudi likovni mojster, je konja po modelu tudi naslikal z akrilnimi barvami.
Jan, 9. razred
Mojca Topić
november 2021
Avtor: Metoda Leban | Nov 3, 2021 | Hobotnice, Oddelki
Na oddelku hobotnic sva z učencem Janom utrjevala sprotno snov. Ob branju opisa poti sva se podala na raziskovanje Kettejeve poti. Veste, kdo je bil Kette? Naš pesnik in pisatelj, modernist. Pot, ki je poimenovana po njem, nas popelje mimo njegove rojstne hiše na Premu pri Ilirski Bistrici. Vabimo vas, da prisluhnete zanimivi glasbeni izvedbi pesnikove pesmi Na trgu.
Ker se je bližal dan reformacije, je bilo literarno obdobje reformacije oz. protestantizma kot nalašč za ta čas. Z Janom sva se spomnila leta 1517, ko je Martin Luter na cerkvena vrata v Wittenbergu nabil 95 tez. Ustavila sva se ob pomembnih predstavnikih tega časa. Se še spomnite, zakaj je bilo to obdobje tako pomembno za razvoj našega jezika? Dobili smo prvi prevod Svetega pisma v slovenščino, in to zelo hitro, kar 14. v svetovnem merilu. Jurij Dalmatin je bil ta bister mož, ki se je lotil prevajati tako zahtevno delo. Ne smemo pa pozabiti še na Adama Bohoriča, ki je v latinščini napisal prvo slovnico slovenskega jezika Proste zimske urice. To obdobje pa je pomembno zaznamoval tudi Primož Trubar s prvima slovenskima knjigama, Katekizmom in Abecednikom.
Zadnjo predpočitniško uro sva z Janom popestrila z utrjevanjem stavčnih členov in besednih vrst. Morda se sliši dolgočasno, a če vam poveva, da sva igrala igro človek, ne jezi se, pri kateri so bile na določenih poljih različne jezikovne naloge, najbrž ne dvomite, da je bila igra zanimiva. Končala pa se je tako, da sva z Janom imela oba tri figure že v hišici, eno pa tik pred hišico. Le kdo je prej na kocki dobil enko? Jan, seveda! Pa saj si je zmago tudi prislužil, ko pa je tako dobro znal odgovoriti na vse jezikovne izzive, ki jih je »prikockal«.
Človek, ne jezi se.
Dijak Žan pa je v oktobru spoznaval besedilne vrste. Prav dobro mu gre pisanje opravičil, vabil, prošenj in zahval. Najbolj pa se je zabaval ob spoznavanju knjižnega in neknjižnega jezika. Skušala sva zaigrati dialog, v katerem Žan, ki zelo dobro govori svoje dolenjsko narečje, pride na Štajersko s ponudbo svojih domačih kmetijskih izdelkov. Takoj ko sem ga pozdravila z njihovim tipičnim pozdravom: »Zdravo, kak si?«, se je Žan začel tako glasno smejati, že kar krohotati, da je sestra prišla pogledat, kaj ga tako zabava. Sklenila je, da je smeh pol zdravja in da bo tako Žan kmalu zdrav.
Maja Kos
oktober 2021
Avtor: Metoda Leban | Okt 6, 2021 | Hobotnice, Oddelki
Primož Suhodolčan je slovenski otroški in mladinski pisatelj. Rodil se je 23. maja 1959 v Črni na Koroškem. Njegova dela so zelo priljubljena med otroki in mladostniki in so med najbolj branimi v Sloveniji. V knjižnicah jih je prav težko dobiti. Gotovo poznate knjige, kot so Peter Nos, Kolesar naj bo, Košarkar naj bo, Ranta in košarkarji, Živalske novice. Po knjigi Košarkar naj bo je pisatelj napisal tudi scenarij, po katerem so posneli film. Meni je še vedno najbolj všeč serija Živalskih novic. Ob njej se nasmejem do solz, saj so zgodbe v njej zelo zabavne, včasih prav neverjetne. Trenutno pa prebiram Rantine in Smodlakove prigode. Tudi te zgodbe so zelo zabavne in včasih se vprašam, ali je to sploh še mogoče.
Moja kratka obnova.
 Ranta vrača udarec. |
 . |
Ranta je uspešen košarkar, ki pa se odloči, da košarke ne bo več igral. Nato najprej poskusi biti učenjak, pa kmalu ugotovi, da mu tudi to ne gre preveč od rok. Ni prav pameten. Nato se poskusi v različnih športih, od rolkanja, boksa, nogometa do bandži džampinga in še česa. V ničemer ni uspešen in vedno se ti poskusi zelo slabo končajo. Ves čas je ob njem njegov zvesti Smodlak, ki ga včasih napelje k neumnostim, včasih pa ga tudi odvrne od njih. Zelo zabavne in tudi poučne prigode. Priporočam!
.
Jan, 9. razred
Mojca Topić
september 2021
