70 let šole v bolnišnici

Medvedki se tudi v bolnišnici pridno učimo. Kadar le zmoremo, sledimo šolskemu delu in usvajamo nova znanja in spretnosti. Novembra smo se pogovarjali o značilnostih jeseni, se urili v grafomotoriki in spoznavali prve tiskane črke. Pogovorjali smo se o družinah in risali svoje družinsko drevo. Učili smo se seštevati in odštevati s prehodom čez desetico, za lažje računanje pa smo izdelali tudi praktični pripomoček. Vmes pa smo prepevali, po svojih zmožnostih telovadili, izvajali znanstvene poskuse, se igrali in smejali.

Interaktivno učenje ob računalniku.

Likovno ustvarjanje.

Učni pripomoček za računanje.

Letos praznujemo že 70 let bolnišnične šolske dejavnosti v Ljubljani. Vabimo vas, da si ogledate video, ki prikazuje bogate dejavnosti Bolnišnične šole: 70 let Bolnišnične šole v Ljubljani (arnes.si).

Ana Dobovičnik
november 2021

Na rehabilitaciji ne pozabimo na svoje sošolce

Na URI Soča ostajajo učenci dalj časa na rehabilitaciji. Na različne načine ohranjajo stik s sošolci in matično šolo.
Ena od oblik stika so tudi krajša sporočila, pisma, ki jih naši učenci pripravijo za svoje sošolce. V njih pogosto predstavijo, kako potekajo njihove terapije.
Pri uri slovenskega jezika je nastalo pismo, ki ga je Enis napisal svojim sošolcem in učiteljici.

 

Ljubljana, 23. 11. 2021

Dragi sošolci!

Pišem vam s Soče, ker sem dobil mavce, da bom lepše hodil. Mavce imam na obeh nogah. Menjajo mi jih vsak teden.

Na mavcih imam črne čevlje, z njimi lahko hodim zunaj.

Vsak dan imam tudi delovno terapijo, kjer krepim moč rok. Z delovno terapevtko sestavljam kocke, se učim zavezati vezalke, igram ENKO in še mnogo drugih stvari.

Na fizioterapiji delam vaje za noge, kjer krepim mišice. To zna biti kar precej naporno. Ves čas moram poslušati in delati po navodilih.

Obiskujem tudi Bolnišnično šolo. Berem knjigo Sreča na vrvici in se učim matematiko. Matematika mi ni preveč všeč, saj ne maram računanja. Ampak sedaj mi kar gre in sem vesel.

Spoznal sem novo prijateljico Anjo. Z njo se veliko igram in tudi učim.

 

Zelo vas pogrešam. Kmalu se vidimo v šoli.

 

Lep pozdrav vsem vam.

Sošolec Enis

 

Enis v Bolnišnični šoli.

Tanja Babnik
november 2021

Konj

Jan je velik ljubitelj živali ter o živalih nenehno raziskuje. Tokrat se je odločil, da bi rad malo več izvedel o konju.

Konj z znanstvenim imenom Equus caballus je lihoprsti kopitar. V isti rod spadajo tudi osli, polosli in zebre. Samec se imenuje žrebec, samica kobila, mladič pa žrebe.
Konj je zanimiv tudi evolucijsko, samo poglejte, kako se je razvijal. V prazgodovini je obstajal konj, ki je bil visok samo 20 cm.

Ljudje so začeli konja udomačevati že 4000 pr. n. št. Konji so močni, hitri, vzdržljivi in če so udomačeni, so tudi zelo vodljivi in predani svojim lastnikom. Rekel bi, da so konji tudi precej pametni. Ljudje jih pogosto uporabljamo za jahanje, lov, različne športe in kot delovno žival na kmetijah. Seveda poznamo tudi policijske konje, ki jih večkrat srečamo v Ljubljani. Konje pa so v vsej zgodovini uporabljali tudi med bitkami. Pogosto so upodobljeni skupaj s svojimi slavnimi vojščaki, tudi slavni general Rudolf Maister. Konji so junaki zgodb, filmov in risank. Ogledal sem si film Krivec, ki je na voljo na spletni strani Kina Komuna. Priporočam! https://www.youtube.com/watch?v=YE7wHwaliWs

Kip Rudolfa Maistra v Ljubljani.

Pravi divji konji so mongolski divji konji, ki so ogrožena živalska vrsta. Ljudje se motijo, ko mislijo, da v Severni in Južni Ameriki živijo divji konji. Res so prostoživeči, a to so konji, ki so bili nekoč udomačeni, zdaj pa živijo prosto. V Ameriko je konja namreč pripeljal šele Krištof Kolumb, saj tam prej ni živel.

Konj dočaka starost od 25 do 30 let. Obstaja več pasem konj: arabski, islandski in tako naprej. Najslavnejša slovenska pasma konj je seveda lipicanec, ki je zelo lep in učljiv. Videl sem že nastop lipicancev v Lipici. Poni pa je konj, ki v višino ne meri več kot 148 cm.

Kot zanimivost naj povem, da konj spi stoje in leže. Vendar ne sme predolgo ležati, saj tehta več kot 400 kg. S svojo težo lahko preveč obremeni srce.

Moje mnenje je, da če si omisliš katerokoli žival (tudi konja), moraš zanjo lepo skrbeti. Žalosten sem, ko vidim, da nekateri zanemarjajo živali in tudi konje. Na srečo obstajajo tudi v Sloveniji zavetišča za konje, kjer konjem tudi pomagajo. https://ekonji.si/drustvo-za-zascito-konj/

Ker pa je Jan tudi likovni mojster, je konja po modelu tudi naslikal z akrilnimi barvami.

Jan, 9. razred

Mojca Topić
november 2021