Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2020 | Medvedki, Oddelki
 Zdravljica 7. kitica, slovenska himna |
 Dr. France Prešeren možganska nevihta asociacij |
Naše prve asociacije ob misli na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna so bile:
pesnik, praznik, Povodni mož, Julija, Zdravljica, dr. Fig, Vrba.
 Ugani, kdo sem |
 Lepa Vida |
Dr. France Prešeren je globoko usidran v slovensko kulturo. S šolarji smo raziskali, kje vse najdemo njegovo ime in upodobitev njegove podobe.
‒ Trgi, nabrežje, ulice in ceste: po Francetu Prešernu je v Sloveniji poimenovanih petinštirideset ulic, šestnajst cest, pet trgov in eno nabrežje. Prešernova planinska koča se nahaja na 2174 metrih nadmorske višine na Stolu v Karavankah.
‒ Vrtci, osnovne in srednje šole: po Francetu Prešernu nosijo ime štiri osnovne šole, ena gimnazija in en licej.
‒ V Kranju se nahajajo: Prešernovo gledališče, Prešernov spominski muzej, Prešernov gaj in Prešernova kavarna.
‒ V Sloveniji najdemo pet Prešernovih spomenikov, ki se nahajajo v Ljubljani, Kranju, na Bledu in v Vrbi na Gorenjskem, pesnikovi rojstni vasi.
‒ Prešernov semenj je ena najbolj prepoznavnih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku, 8. februarja. V tem času se Kranj odene v podobo 19. stoletja in obudi spomin na našega največjega pesnika.
‒ Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado podeljujemo ustvarjalcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki s svojim življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
‒ Prešernov obrazni profil je upodobljen na slovenskem kovancu za dva evra, pred tem pa je bil njegov portret upodobljen na bankovcu za tisoč tolarjev.
‒ Prešernove kroglice so čokoladne praline z lešnikom in nugatom, ki jih izdelujejo v Čokoladnici Cukrček.
Ana Dobovičnik
februar 2020
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
Včasih so ljudje prepevali ob različnih kmečkih opravilih. Pesem je spremljala košnjo trave, žetev, trgatev, ličkanje in podobno. Ljudem je pomenila sprostitev, zabavo, tolažbo in druženje. Nekatere izmed teh pesmi so zelo stare, za večinoma pa ne vemo, kdo jih je napisal in uglasbil. Pravimo jim ljudske pesmi. V mesecu februarju smo jih spoznavali, prepevali in o njihovi vsebini razmišljali ter se pogovarjali o načinu življenja naših prednikov.
Ljudske pesmi so učenci prikazali v različnih likovnih tehnikah.
 Davor, srednješolec: Pleši, pleši, črni kos. |
 Anamarija, 8. razred: Ob bistrem potoku je mlin. |
Likovne umetnine na to temo so nastajale tudi pri kolegici Tini Žvab, profesorici likovne umetnosti.
 Maj, 1. razred: Šmentana muha. |
 Nina, 5. razred: Lepo je pomlad na svet. |
Učenka je združila motiv srca in vsebino pesmi ter likovni problem toplih in hladnih barv.
Čeprav Slovenci veljamo bolj za pevce kot godce, smo ponosni na številna ljudska glasbila, na katera so godci igrali. Starejša in preprostejša glasbila so si ljudje izdelovali sami. Za njihovo izdelavo so uporabljali različne materiale, največkrat naravne. Mnoga glasbila so že pozabljena, na nekatera pa še igramo. Zahtevnejša, kot sta harmonika in citre, so nastala kasneje in so jih izdelovali posebni mojstri.
Z ljudskimi glasbili so se mnogi naši šolarji že srečevali in nanje tudi igrali. Bila so jim v veliko veselje.
Andrej je opisal, kako je dobil piščalko.
PIŠČALKA
Med ljudskimi glasbili mi je najljubša piščalka. Izdelaš jo lahko iz leske spomladi, ko se les zmehča in se lažje lupi. Ko sem bil manjši, smo šli s šolo v Kekčevo deželo, kjer so mi izdelali leseno piščalko. Nanjo sem zelo rad piskal in sem jo vedno nosil s seboj, če sem šel ven. Še sedaj jo imam nekje doma.
Andrej, 2. letnik
Poleg ljudskih pesmi in glasbil smo spoznavali ljudske običaje, kjer se poje, pleše in igra. Učenci iz Bele krajine so nam predstavili Jurjevanje. To je najstarejši folklorni običaj v Sloveniji. Letos bo potekalo med 17. in 21. junijem v Črnomlju. Tam bomo zagotovo lahko videli Zelenega Jurija.
Minca Gale
februar 2020
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2020 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se z učenci učili o reki Savi. Sodelovalo je šest učencev nižje in višje stopnje. O Savi smo ustvarili lep plakat.
Najprej smo o reki izdelali osebno izkaznico. V njo smo zapisali, koliko je dolga in kolikšno površino obsega, kje izvira in kam se izliva. Zapisali smo, kateri so najlepši mostovi čez njo ter kateri so njeni levi in desni pritoki na slovenskih tleh.
Nato smo našteli hidroelektrarne na Savi in povedali, zakaj je reka primerna za gradnjo hidroelektrarn. Omenili smo, da je bila Sava nekoč hudourniška reka.
Povedali smo tudi, kako so ljudje bili od nekdaj povezani z reko. Uporabljali so jo kot prevozno pot za prevoz ljudi in tovora, npr. že Argonavti. Dodali smo, da je primerna za rekreacijo, npr. za kajakaštvo, saj je v Tacnu v Ljubljani kajakaška šola in proga, primerna je še za plavanje in veslanje, npr. v Zbiljskem jezeru.
Na koncu smo se še posebej potrudili in opisali njeno pot od izvira do izliva. Omenjali smo: Nadižo, Savo Dolinko, Savo Bohinjko, Radovljico, Dobrave, Kranjsko-Sorško polje, Soro, Medvode, Ljubljansko kotlino, Ljubljanico, Posavsko hribovje, Savinjo, Krško in Brežice, Krko, Zagreb, Sisak, Kolpo, Donavo in Črno morje.
Vse geografske pojme smo pokazali na zemljevidih Slovenije in Evrope. Učenci so z zanimanjem poslušali in sodelovali. Postavljali so zanimiva vprašanja. Predhodno znanje o reki Savi je bilo večinoma odvisno od starosti učencev. Vsak se je lahko nečesa novega naučil. Z doseženimi cilji smo bili zadovoljni.
Plakat o Savi
Andreja Gumilar
februar 2020
Avtor: Metoda Leban | Mar 3, 2020 | Čebelice, Oddelki
Najkrajši mesec v letu je bil poln raznovrstnih dejavnosti. V prvem tednu smo imeli kulturni dan na temo slovenskega kulturnega praznika, posvečenega našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Spoznavali smo kulturne ustanove v našem glavnem mestu. Čisto blizu Pediatrične klinike so Muzej sodobne umetnosti, Moderna galerija, Narodni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Vsi muzeji vabijo k ogledu stalnih in občasnih razstav. Šolarji so že dobro seznanjeni, da 8. februarja muzeji na široko odprejo vrata in vabijo na ogled brez vstopnine.
Mi pa smo pripravili na ogled našega Prešerna, ki še vedno pesni in kot v 7. kitici Zdravljice vabi k človečnosti.
 |
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak,
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak! |
 |
Sledile so zimske počitnice, ki so bile sicer bolj spomladanske kot zimske.
V zadnjem tednu pa je prišel na vrsto pust, zato smo se našemili tudi na oddelku. Nekateri so maske prinesli od doma, nekateri pa so jih med poukom izdelali kar sami. Nismo imeli zahtevne naloge, kajti zime ni bilo potrebno preganjati, smo pa preganjali viruse.
Oglejte si čarobna dvoroga, mlajšega in starejšega.
Metoda Leban Dervišević
februar 2020
Avtor: Metoda Leban | Feb 4, 2020 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se z učenci, ki so se zdravili na oddelku Otroške kirurgije, pogovarjali o reki Kolpi. O njej smo s pomočjo zemljevida povedali kar nekaj zanimivosti.
Kolpa izvira na hrvaški strani pod Risnjakom, v skoraj 80 metrov globokem kraškem izviru. Svojo pot si utira skozi kanjone in se na koncu po mirni ravnini pri Sisku pridruži reki Savi. V dolžino meri 292 kilometrov in je mejna reka med državama Slovenijo in Hrvaško. Ob njenem toku poteka kar 113 kilometrov državne meje. Ponekod se razširi in teče počasi, drugod pa si skozi ozko sosesko (kanjon) divje utira svojo pot.
V Beli krajini teče v koritih, ki jih z vsake strani obdajajo tudi do sto metrov visoki bregovi. Ti se postopoma nižajo, najnižji pa merijo v višino dvajset metrov. Pri Gribljah se poplavno razlije proti Metliki, saj teče po ravnici. Na koncu spet teče v koritih čez južno Žumberško predgorje na vzhod proti hrvaškemu Ozlju. Skorajda vso območje je kraško, v porečju Čabranke in v Kostelu pa prevladujejo glinenci in peščenjaki.
Beseda je tekla tudi o tem, kakšne dejavnosti bi si želeli početi, če bi se s prijatelji in družino odpravili na počitnice v kraje ob Kolpi. Pobrskali smo po turistični spletni strani krajev in ugotovili, da je teh dejavnosti veliko.
Čolnarjenje po Kolpi je zanimivo zaradi krasne pokrajine in privlačno zaradi varne, tople in neokrnjeno čiste reke. Poleti se njena voda segreje tudi do 28°C. Standardno prevozno sredstvo za spust po Kolpi je mini raft oziroma avantura. Je najbolj varen in suh čoln, zato pa zelo primeren za družinske ekipe. Kanu pa se lahko na plitvinah in prehodih preko jezov poškoduje. Najbolj adrenalinski čoln je odprti kajak, ki pa je hkrati tudi najbolj moker čoln, saj se v njem nizko sedi in je v njem vedno tudi voda.
Robinzonsko čolnarjenje po Kolpi pomeni, da se spustiš po reki za najmanj tri dni in se preprosto prepustiš naravi. Tam lahko taborimo v šotoru ali prenočimo kako drugače. Šotor lahko postavimo na več mestih ob reki in tudi v urejenih kampih. Pri tem pa ne smemo pozabiti za sabo tudi počistiti.
Za raftanje je Kolpa popolnoma drugačna reka od Soče. Predvsem je bolj mirna. Pravzaprav je v spodnjem delu že kar lenobna. Dokler ne gre zares. Zares pa gre takrat, ko je v njej dovolj vode. Takrat postane zgodba popolnoma drugačna, predvsem adrenalinska. Višina vode mora biti od 120 do 250 cm. To se zgodi jeseni ali spomladi. Pravi rafting na Kolpi z velikim raftom pa predstavlja spust s popolno posadko in krmarjem ob narasli vodi.
SUP je kratica za Stand Up Padeling, ki pomeni stoječe veslanje na posebni deski. To je v zadnjem času najbolj privlačna športna dejavnost.
Če vas strmi klanci odvračajo od kolesarjenja, pa lahko dejavnost vzljubimo z električnim kolesom. Vožnja je podobna kot z običajnim kolesom, le da je hitrejša in manj naporna, saj ima kolo električni motor, z njim pa si lahko lažje in hitreje ogledamo številne zanimivosti ob reki.
Z učenci smo torej ugotovili, da se lahko ob reki Kolpi prepustimo številnim športnim dejavnostim in uživamo v lepotah neokrnjene narave. Nekaj učencev pa bo svojim staršem predlagalo, da bodo letošnje poletne počitnice preživljali malo drugače. Kje? Ob Kolpi, seveda.
Andreja Gumilar
januar 2020
