Včasih so ljudje prepevali ob različnih kmečkih opravilih. Pesem je spremljala košnjo trave, žetev, trgatev, ličkanje in podobno. Ljudem je pomenila sprostitev, zabavo, tolažbo in druženje. Nekatere izmed teh pesmi so zelo stare, za večinoma pa ne vemo, kdo jih je napisal in uglasbil. Pravimo jim ljudske pesmi. V mesecu februarju smo jih spoznavali, prepevali in o njihovi vsebini razmišljali ter se pogovarjali o načinu življenja naših prednikov.
Ljudske pesmi so učenci prikazali v različnih likovnih tehnikah.
Likovne umetnine na to temo so nastajale tudi pri kolegici Tini Žvab, profesorici likovne umetnosti.
Učenka je združila motiv srca in vsebino pesmi ter likovni problem toplih in hladnih barv.
Čeprav Slovenci veljamo bolj za pevce kot godce, smo ponosni na številna ljudska glasbila, na katera so godci igrali. Starejša in preprostejša glasbila so si ljudje izdelovali sami. Za njihovo izdelavo so uporabljali različne materiale, največkrat naravne. Mnoga glasbila so že pozabljena, na nekatera pa še igramo. Zahtevnejša, kot sta harmonika in citre, so nastala kasneje in so jih izdelovali posebni mojstri.
Z ljudskimi glasbili so se mnogi naši šolarji že srečevali in nanje tudi igrali. Bila so jim v veliko veselje.
Andrej je opisal, kako je dobil piščalko.
PIŠČALKA
Med ljudskimi glasbili mi je najljubša piščalka. Izdelaš jo lahko iz leske spomladi, ko se les zmehča in se lažje lupi. Ko sem bil manjši, smo šli s šolo v Kekčevo deželo, kjer so mi izdelali leseno piščalko. Nanjo sem zelo rad piskal in sem jo vedno nosil s seboj, če sem šel ven. Še sedaj jo imam nekje doma.
Andrej, 2. letnik
Poleg ljudskih pesmi in glasbil smo spoznavali ljudske običaje, kjer se poje, pleše in igra. Učenci iz Bele krajine so nam predstavili Jurjevanje. To je najstarejši folklorni običaj v Sloveniji. Letos bo potekalo med 17. in 21. junijem v Črnomlju. Tam bomo zagotovo lahko videli Zelenega Jurija.
Minca Gale
februar 2020