Kdo sem jaz, kdo si ti?

Septembra se učitelji in učenci po dolgih počitnicah vrnemo v šolske klopi. Novo šolsko leto je čas za nove učne izzive in za nova poznanstva. Šolarji spoznajo svoje učitelje, učitelji svoje učence in njihove starše. V bolnišnični šoli smo se spoznavanja novih obrazov in pomnjenja imen lotili na inovativen način, s slikanjem portretov. Portret je upodobitev resnične osebe, zato so šolarji risali oddelčno učiteljico in svoje starše, starši in učiteljica pa otroke.

Pri risanju portretov smo si pomagali s prozorno folijo. Portetirana oseba si je folijo pridržala pred obrazom, risar pa je s flumastrom narisal obris njenega obraza na folijo. Nastali so čudoviti portreti. Ali nas prepoznate?

Portreti šolarjev in njihovih staršev.

 

Portreti učiteljice in učencev.

 

Šolsko leto smo zajeli s polno žlico. Poleg spoznavanja in uvajanja v šolsko delo smo si dneve v bolnišnici popestrili tudi z dnevi dejavnosti.

Na 1. športnem dnevu smo 23. septembra proslavili dan slovenskega športa. Poudarili smo  pomen  telesne  in  športne  dejavnosti,  se  seznanili  z  različnimi  oblikami  gibanja  in  po  svojih  zmožnostih  izvajali  različne  športne  in  gibalne  dejavnosti.

Na naravoslovnem dnevu pa smo se seznanili z vodo. Preko zanimivih poskusov smo spoznavali njene lastnosti in zanimivosti.

Dan slovenskega športa.

 

1. naravoslovni dan: Voda.

………………

Ana Dobovičnik
september 2021

Grafiti

Grafiti obstajajo že tisoče let. To so risbe, napisi ali slike na javni površini (največkrat na zidu), narejeni s kredo, ogljem ali sprejem. Po domače povedano je to podpis na veliko. Grafit je tipičen za velika mesta in pogosto vsebuje politična sporočila oz. uporniški odnos do socialnih norm.

Nekateri ljudje verjamejo, da so grafiti vandalizem, ker jih vidijo kot uničevanje tuje lastnine. Ti ljudje postavljajo vprašanja, kot so: zakaj umetniki za grafite ne uporabljajo platna, zakaj morajo uničevati javno lastnino? Eden glavnih argumentov je, da naj bi bila umetnost narejena na lastnikovi posesti z njegovim dovoljenjem, če le-ta to hoče. Samo izražanje ne bi smelo biti uničevanje tuje lastnine.

Na drugi strani pa ljudje verjamejo, da so grafiti umetnost. Pravijo, da so grafiti del ulične umetnosti, del umetnikovega izražanja, podobno kot punk rock in rolkarji – grafiti so del subkulture, ki se upira normalnosti in se izraža bolj kot neki odraz.

Lep primer prikazov grafitov je Berlinski zid. Ta danes velja za največje platno na svetu. Leta 1980 je bil zid prenovljen, takrat zgrajen v višini štirih metrov. Na njem so ustvarjali umetniki celega sveta, sedaj pa v Berlin privablja množice turistov. Zahodni del zidu je bil popolnoma porisan, medtem ko je vzhodni del zaradi prepovedi približevanja ostajal siv. Leta 1990 pa so bili v Berlin povabljeni umetniki celega sveta, da so porisali še prazen vzhodni del kot prikaz svetlejše prihodnosti.

Na kaj pomislite vi ob besedici grafit? Porisane stene? Pisane fasade? Sporočila na javnih mestih? Ulično umetnost? Grafiti so seveda vse to in še več.

Mi smo jih z učenci risali na oddelku, na bel šeleshamer, z barvicami in flumastri in se o njih pogovarjali vse to, kar je zgoraj napisano.

.

.

.

Naredili so lepe izdelke.

 

Andreja Gumilar
september 2021

Vedno, včasih, nikoli?

Vsota treh števil je liho število.

Večkratniki števila 5 se končujejo s 5.

Večkratniku števila 10 prištejemo večkratnik števil 5. Dobljena vsota je večkratnik števila 5.

Če lihemu številu prištejemo 1, dobimo sodo število.

Vsota dveh lihih števil je liho število.

Naravna števila so urejena, zato radi raziskujemo njihove lastnosti. Zanimiva so liha in soda števila, večkratniki. Verjetno veš, da so soda števila 2, 4, 6, 8 … in liha 1, 3, 5 … Razpravljali smo o trditvah in poskušali ugotoviti, ali držijo vedno, včasih ali nikoli. Svoje ugotovitve smo utemeljili. Posebej zanimive so razprave, utemeljitve, pod katerimi pogoji so trditve resnične v primerih, kjer odgovor včasih drži.

Razmisli o zgornjih trditvah in se s klikom na povezavo Vedno, včasih, nikoli preizkusi v kvizu.

 

Irena Nemanič
september 2021

Umetnina meseca septembra 2021

S projektom Umetnina meseca nadaljujemo že peto leto zapored tudi v tem šolskem letu. Naš cilj bo mesečno ustvarjanje skupne reprodukcije izbrane umetnine v nekoliko prilagojenih okoliščinah oziroma skladno z razmerami. Že precej umetnin v lanskem šolskem letu je nastalo s skupnimi močmi, pa vendar ne istočasno. Učenci in dijaki po delčkih prispevajo k skupni sliki, vsak v svoji sobi, individualno, ločeni drug od drugega. Kljub temu uspemo skupaj začutiti medgeneracijsko sodelovanje in smo na koncu zadovoljni ob pogledu na skupno stvaritev.

Letošnja prva umetnina, ki smo jo spoznali in reproducirali, ima naslov Topoli. Sliko je ustvaril Rihard Jakopič, pomembna osebnost slovenske umetnosti. Jakopič je bil poleg Sternena, Jame in Groharja predstavnik slovenskega impresionizma v prvi polovici 20. stoletja.

 

Živahni barvni madeži ustvarjajo podobo dreves in pokrajine v ozadju.

 

Slikanje zunaj v naravi je osnovni pogoj za nastanek impresionistične slike. Motiv je enostaven, pri delu pa umetniki proučujejo svetlobo. Enak motiv pogosto naslikajo v različnih urah dneva ali v različnih vremenskih okoliščinah.

Naša umetnina seveda ni nastajala zunaj, temveč v bolniških sobah. Najprej je dijakinja Tamara analizirala kompozicijo in nanose barv. Odlično je zastavila sliko in jo do dobre polovice tudi končala. Njeno delo je nadaljevala Brina. V poplavi barvnih odtenkov je z vnetim kombiniranjem in mešanjem barv dopolnila spodnjo polovico slike. Končni pečat pa je sliki dodala dijakinja Inti, ki je enotno povezala barvne prehode svojih predhodnic.

Naši topoli so zapolnili oddelčni hodnik s toplino in ljubeznijo, ki jo slika izžareva.

 

Sozvočje barv in oblik v interpretaciji Tamare, Brine in Inti.

 

Jakopič je nekoč dejal, da je človek toliko vreden, kolikor ima v sebi ljubezni. Bodite bogata zakladnica ljubezni in jo pošljite v svet, da bo obogatila tudi druge.

Tina Žvab
september 2021

Indijanskopoletni september v bolnišnici

Ali ste že slišali za izraz indijansko poletje? Poskušajmo ga razložiti po korakih. Na kaj pomisliš ob besedi Indijanec? Morda ti na misel pride njihova zanimiva oprava in pisane perjanice ali pa njihov ples. Kaj pa v tebi zbudi beseda poletje? Večini izmed nas misel na poletje prikliče lepe, živahne in pisane občutke. Če sklepamo iz povedanega, izraz nakazuje na nekaj prijetnega, živahnega in barvitega. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko našo domnevo potrdimo, saj tam preberemo, da z indijanskim poletjem poimenujemo krajše obdobje sončnega in toplega vremena, ki sledi prvim hladnim jesenskim dnem. Tudi letošnje poletje se je zavleklo v jesen.

Kako gresta sedaj skupaj bolnišnica in indijansko poletje? Kako gredo skupaj bolezen, toplina poletja in vesele vragolije? Ponavadi za vse to poskrbijo ravno otroci in prav oni so tisti, ki so v naše bolnišnične sobe in hodnike vnesli utrip indijanskega poletja, ki pogreje in poživlja.

Tudi v bolnišnici so otroci zakorakali v novo šolsko leto in se tako kot njihovi vrstniki soočili s čisto pravimi šolskimi izzivi. Prav poseben pečat so zagotovo pustila druženja v okviru tehniškega, športnega in naravoslovnega dne.

Namesto pisanega perja smo tokrat v našo indijansko perjanico zlepili nekaj skupnih doživetij.

Nuša, 4. razred

Nuša, 4. razred

Nikolaj, 1. razred

Miha, 1. razred

Patrik, 4. razred

Mavrica v vodi, Žan, 1. letnik

 

Tanja Šercer
september 2021