Grafiti obstajajo že tisoče let. To so risbe, napisi ali slike na javni površini (največkrat na zidu), narejeni s kredo, ogljem ali sprejem. Po domače povedano je to podpis na veliko. Grafit je tipičen za velika mesta in pogosto vsebuje politična sporočila oz. uporniški odnos do socialnih norm.

Nekateri ljudje verjamejo, da so grafiti vandalizem, ker jih vidijo kot uničevanje tuje lastnine. Ti ljudje postavljajo vprašanja, kot so: zakaj umetniki za grafite ne uporabljajo platna, zakaj morajo uničevati javno lastnino? Eden glavnih argumentov je, da naj bi bila umetnost narejena na lastnikovi posesti z njegovim dovoljenjem, če le-ta to hoče. Samo izražanje ne bi smelo biti uničevanje tuje lastnine.

Na drugi strani pa ljudje verjamejo, da so grafiti umetnost. Pravijo, da so grafiti del ulične umetnosti, del umetnikovega izražanja, podobno kot punk rock in rolkarji – grafiti so del subkulture, ki se upira normalnosti in se izraža bolj kot neki odraz.

Lep primer prikazov grafitov je Berlinski zid. Ta danes velja za največje platno na svetu. Leta 1980 je bil zid prenovljen, takrat zgrajen v višini štirih metrov. Na njem so ustvarjali umetniki celega sveta, sedaj pa v Berlin privablja množice turistov. Zahodni del zidu je bil popolnoma porisan, medtem ko je vzhodni del zaradi prepovedi približevanja ostajal siv. Leta 1990 pa so bili v Berlin povabljeni umetniki celega sveta, da so porisali še prazen vzhodni del kot prikaz svetlejše prihodnosti.

Na kaj pomislite vi ob besedici grafit? Porisane stene? Pisane fasade? Sporočila na javnih mestih? Ulično umetnost? Grafiti so seveda vse to in še več.

Mi smo jih z učenci risali na oddelku, na bel šeleshamer, z barvicami in flumastri in se o njih pogovarjali vse to, kar je zgoraj napisano.

.

.

.

Naredili so lepe izdelke.

 

Andreja Gumilar
september 2021