Avtor: Metoda Leban | Mar 6, 2019 | Oddelki, Pikapolonice
Prav vsak mesec je po mojem mnenju primeren za poezijo, leposlovje in – Prešerna.
Res pa je, da je februar tradicionalno Prešernov mesec, saj 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik – Prešernov dan.
V tem mesecu smo v naši šoli izvedli tudi kulturni dan, ki smo ga poimenovali Prešernovanje. France Prešeren je imel, kot vedno, osrednje mesto, vendar pa smo letos ta dan in ta mesec preživeli tudi v družbi slikarke Ivane Kobilce.
Z učenko in učencem z našega oddelka smo si namreč na povabilo kolegice z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča (URI Soča) skupaj ogledali razstavo naše izjemne slikarke Ivane Kobilce v Narodni galeriji v Ljubljani.
Po razstavi nas je popeljala gospa Nataša, ki nas je iz dvorane v dvorano vodila s pomočjo različnih domiselnih namigov, ki jih je imela v kovčku. Ti namigi so bili: detajl slike, vrečka s kavnimi zrni, fotografije, uganke, slike različnih rož, skice pokrival. Ob teh drobnih rečeh smo spoznavali slike Ivane Kobilce in zanimivosti iz njenega življenja, gospa Nataša pa nam je razložila tudi nekatere neznane besede oz. pojme iz slikarstva.
Ob koncu ogleda smo si prebrali slikarkin citat:
»Vse sem hotela videti na svetu in pogledati za vsako zaveso, vedno me je gnalo naprej in danes mi ni žal. Videla sem svet in življenje; bilo je lepo in polno solnca. Ni mi žal.«
Vsem se je vtisnil v spomin.
Dve dekleti pa sta narisal risbi, za kateri sta dobili ideji pri tihožitjih Ivane Kobilce.
 Mia, 5. razred. |
 Eva, 8. razred. |
Andreja Čušin Gostiša
februar 2019
Avtor: Metoda Leban | Jan 5, 2019 | Oddelki, Pikapolonice
Decembra se dan še vedno krajša, zato si temo razsvetljujemo z lučkami, darili in dobrimi željami. V tem mesecu se odvija tudi veliko prireditev, ki želijo prinesti čim več svetlobe v naše življenje; in tako je tudi v bolnišnici.
Miklavževanje, obisk dedka Mraza, lutkovne predstave, likovno ustvarjanje, petje in druženje so sestavni del decembrskega vsakdana.
Pa tudi branje; branje zgodb in branje pesmi. Poleg učenja seveda. Učimo pa se lahko na različne načine, tudi s pomočjo zgodb, pesmic in duhovitih primerjav. Da bi postali tako pametni kot Lorenina sova, ki jo je Lorena narisala v božični opravi.
Lorena, 5. r
Sove velikokrat nastopajo v zgodbah in navadno so zelo modre. Z Loreno sva zato zbrali nekaj modrih misli za vas.
»V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici.« slovenski pregovor
»Kdo je moder? Tisti, ki se uči od slehernega človeka.« Talmud
»Največja sreča je mir srca. Če pa hočeš doseči mir srca, se moraš učiti modrosti. Začetek modrosti je, da ločiš, kaj je v tvoji moči in kaj ni.«
Aleš Ušeničnik
V novem letu vam voščimo modrosti in srčnega miru!
 Robert, 7. razred |
 Robert. 7. razred |
Andreja Čušin Gostiša
december 2018
Avtor: Metoda Leban | Dec 4, 2018 | Oddelki, Pikapolonice
V mesecu novembru smo se, kolikor je bilo poleg drugega pouka mogoče, posvetili branju. Brali smo slikanice s pripovedmi in pesmi, saj so bili na oddelku večinoma učenci nižjih razredov osnovne šole. Ob branju smo se pogovarjali, ustvarjali iz papirja in risali, si ogledali našo spletno stran in občudovali naše stvaritve iz prejšnjih mesecev.
Najprej smo se veselili ob Rilku in Cvilku, in sicer ob zgodbi o Rilkovem rojstnem dnevu, avtorice Holy Hobbie, v prevodu odličnega prevajalca Milana Dekleve.
Maj je narisal darilo, ki ga je dobil Rilko, ki je, tako kot vsak izmed nas, nekaj zelo posebnega, kot nam sporoča zgodba.
 Maj, 3. razred |
Gašper je narisal gozd, v katerem sta bila Rilko in Cvilko.
 Gašper, 2. razred |
V okviru kulturnega dneva smo prebirali različne slikanice, se pogovarjali o knjigah in ustvarjali. Larisa pa je narisala kar dve muci, saj najraje prebira zgodbe o mucah.
 Larisa, 3. razred |
 Larisa, 3. razred |
Ob prebiranju slikanice Mala Indijančica Plešoči list (pisateljice Geraldine Ekschner, ilustratorke Monika Schliephack) po Larisinem izboru pa je Gašper narisal takole risbo.
 Gašper, 2. razred |
Ob prebiranju slikanice Mala Indijančica Plešoči list (pisateljice Geraldine Ekschner, ilustratorke Monika Schliephack) po Larisinem izboru pa je Gašper narisal takole risbo.
Morda pa ste se ob naslovu prispevka vprašali, zakaj je prav november čas za branje?
Eden od odgovorov je gotovo ta, da je november najmračnejši mesec, ko potrebujemo veliko svetlobe, ki jo lahko najdemo – tudi v knjigah. Drugi odgovor je morda ta, da je v tem mesecu v Cankarjevem domu v Ljubljani vsako leto Slovenski knjižni sejem, kjer si lahko ogledamo in tudi kupimo marsikatero dobro in lepo knjigo, poslušamo najrazličnejše pogovore, sodelujemo v delavnicah, si ogledamo prelepe ilustracije in še in še.
Tretji odgovor pa je seveda ta, da je prav vsak mesec primeren čas, da vzamemo v roke dobro knjigo. Kot pravi George R. R. Martin, avtor uspešnic iz zbirke Pesem ognja in ledu, po katerih je posneta serija Igra prestolov: »Tisti, ki bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, pa zgolj eno samo.«
Odločitev je vaša!
Andreja Čušin Gostiša
november 2018
Avtor: Metoda Leban | Nov 6, 2018 | Oddelki, Pikapolonice
Letošnje leto je ne le Cankarjevo, temveč tudi Škrabčevo leto.
6. oktobra je namreč minilo 100 let tudi od smrti največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja, patra Stanislava Škrabca.
Stanislav Škrabec se je rodil v Hrovači pri Ribnici s krstnim imenom Anton očetu Antonu in materi Mariji. Bil je najstarejši od sedmih otrok. Šolal se je najprej v domači Ribnici, potem na gimnaziji v Ljubljani. Bogoslovje je študiral na Kostanjevici pri Gorici in v Ljubljani. Leta 1867 je bil posvečen v duhovnika.
Sprva je poučeval na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, potem pa študij nadaljeval na univerzi v Gradcu, kjer je študiral klasično in slovansko jezikoslovje in tu leta 1876 opravil tudi profesorski izpit.
Na Kostanjevico pri Gorici je prišel leta 1873 in tam ostal dobrih 42 let. Tu je na gimnaziji poučeval jezike, nekaj časa je bil tudi ravnatelj. V času na Kostanjevici je 36 let urejal in izdajal revijo Cvetje z vertov svetega Frančiška, v kateri je objavljal nabožne in poljudnoznanstvene spise, članke in ocene knjig, na platnicah pa svoje jezikoslovne spise.
Ko se je začelo obstreljevanje Gorice v prvi svetovni vojni, se je novembra 1915 umaknil v Ljubljano, kjer je tri leta zatem umrl.
(Povzeto po: http://www.primorci.si/osebe/%C5%A1krabec-p.-stanislav/835/)
Njegov hobi je bilo ukvarjanje z vrtnim cvetjem. Na Slovensko je prinesel gladiole.
 Karin, 6.r. |
 Nelly, 6.r. |
S Stanislavom Škrabcem se osnovnošolci srečajo v 9. razredu ob pregledu zgodovine slovenskega jezika, in sicer zaradi njegovega raziskovanja in utemeljitve sodobnega slovenskega pravorečja; torej področja, ki ureja, kako izgovarjamo glasove v slovenščini.
V strokovnih krogih pa je postal poznan tudi kot začetnik teorije performativnosti. Dr. Igor Ž. Žagar in Matejka Grgič sta v svojem delu (2004) namreč dokazala, da je teorijo performativnosti razvil in utemeljil pater Stanislav Škrabec skoraj petdeset let pred enim najbriljantnejših oxfordskih predstavnikov analitične filozofije Johnom I. Austinom (https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/21.03.2012-98).
Z jezikoslovjem se je Stanislav Škrabec ukvarjal 58 let. “Skoraj neverjetno je, kako se je mogel v tako majhnih razmerah razviti v tako velikega učenjaka. V svoji celici je bil bolje poučen o vsem znanstvenem in duševnem gibanju po Evropi kakor marsikateri znanstvenik v najbolj živahnem svetovnem središču. Bil je najmodernejši slovenski jezikoslovec svoje dobe in velik reformator” je o njem dejal Anton Breznik, slovenski jezikoslovec (https://www.franciskani.si/?page_id=51).
Srce njegovega delovanja pa je bila njegova ljubezen do slovenskega jezika, ki se mu je zdel eden najlepših jezikov na svetu.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2018
Avtor: Metoda Leban | Okt 2, 2018 | Oddelki, Pikapolonice
V mesecu septembru smo se pogovarjali o bogastvu jeseni.
Jesen je namreč zelo bogata z darovi. Na njivi pobiramo krompir, buče, v vinogradu trgamo grozdje, v sadovnjaku nabiramo hruške, jabolka, kostanj, v gozdu nabiramo gobe in divji kostanj.
September je prvi jesenski mesec, saj se 23. septembra uradno začne jesen.
V tem mesecu pa 26. septembra praznujemo dan evropskih jezikov – spominjamo se bogastva in raznolikosti jezikov v Evropi, zato smo se pogovarjali o različnih jezikih, njihovih značilnostih in o pregovorih o jeziku. Našli smo jih kar nekaj. Dva smo napisali tudi za vas:
Kdor jezik špara, kruha strada. (slovenski ljudski)
Natakni zanko na jezik, predno jo jezik natakne tebi. (latinski pregovor)
Naše misli so zaplavale tudi še v poletje.
 Žana, 3. razred |
V okviru naravoslovnega dne pa smo raziskovali različne načrte letal, jih izdelovali iz papirja in se pri tem učili natančnosti in medsebojnega sodelovanja. Ko pa so bila letala narejena, smo navdušeno spremljali njihov let in merili dolžino in trajanje letov.
Andreja Čušin Gostiša
september 2018
Avtor: Metoda Leban | Jun 27, 2018 | Oddelki, Pikapolonice
21. junija se na severni polobli začne koledarsko poletje; ta dan imenujemo poletni obrat ali solsticij, ko je noč najkrajša in dan najdaljši.
Poletje traja do 23. septembra, ko je jesensko enakonočje.
Na južni polobli se poletje začne 21. decembra in konča 21. marca.
24. junija pa goduje sveti Janez Krstnik. Najbolj znan običaj ob tem prazniku je kresovanje na predvečer praznika.
Po ljudskem izročilu je kresni dan najdaljši v letu – “O kresi se dan obesi” . S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo.
Najbolj znana legenda, ki se navezuje na kresno noč, pa pravi, da je to čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah postanemo celo nevidni.
Na Rožniku v Ljubljani na kresni večer podeljujejo literarno nagrado kresnik.
Mi pa smo prebirali pesmi Bine Štampe Žmavc in za vas izbrali njeno pesem o soncu. Pesnica je prav v letošnjem juniju za življenjsko delo prejela nagrado zlatnik poezije.
(Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/zlatnik-poezije-prejme-bina-stampe-zmavc/458573)
SONCE
Sonce ogreje nebo in veje,
otaja zimo v pomlad;
se poletju široko nasmeje,
jeseni šepne, da jo ima rad.
Sonce posije v pesmi
in v mavrice v deževnem dnevu.
In v dolge sence in svetlobo
v daljnem Zemljinem odsevu.
Smo pa tudi risali, barvali mandale, izdelovali ladjice iz papirja in se veselili počitnic in poletja.
Andreja Čušin Gostiša
junij 2018
