Zdrava prehrana

Pravimo, da je zdravje naše največje bogastvo. Torej moramo storiti vse, kar je v naši moči, da ohranimo zdrav duh v zdravem telesu.
To pomeni, da se zdravo prehranjujemo, smo dovolj aktivni in se pri svojem delu počutimo uspešni in zadovoljni. Tako krepimo odpornost organizma.

Prehranska piramida

Spoznavali smo posodobljeno prehransko piramido, na dnu katere je po novem zmerna telesna aktivnost; nato tekočina; sledi sadje in zelenjava; žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila; mleko in mlečni izdelki ter meso in ribe; maščobe in čisto na vrhu piramide sladkarije.
Zmerna telesna aktivnost pomeni, da smo aktivni dve uri in pol tedensko.
Tekočino pijemo večkrat dnevno v manjših količinah, in sicer najmanj 2 litra dnevno.
Sadje in zelenjavo uživamo 2–3-krat dnevno.
Žita, žitne izdelke in vsa druga ogljikohidratna živila uživamo vsak dan, prav tako tudi mleko in mlečne izdelke.
Meso in ribe oziroma zamenjavo zanje uživamo vsak teden.
V manjših količinah uživamo rastlinske in živalske maščobe, redko pa sladkarije.

Zdrava prehrana z dovolj tekočine in gibanja pa je tudi ključ do dobre prebave.
Ob spoznavanju primernih jedilnikov smo se naučili, da je prebava potovanje hrane po naših prebavilih.

Prebavna pot se začne v ustih, kjer hrano z zobmi zgrizemo na manjše koščke. Iz ust potuje hrana po požiralniku v želodec, kjer se zmeša s prebavnimi sokovi in se razgradi. Pot nadaljuje v tanko črevo, kjer hranilne snovi preidejo v kri. Od tam po krvi potujejo do vseh telesnih celic. Vsa hrana pa se ne razgradi. Preostanek gre v debelo črevo. Nastane blato, ki ga skozi danko in zadnjično odprtino izločimo.

Da pa si bomo laže predstavljali prebavno pot, jo je Anej nazorno predstavil.

 

Metoda Leban Dervišević
maj 2022

Ob dnevu Zemlje

Drevesa so v mesecu aprilu ozelenela. Tako kot mestni drevoredi in parki se tudi gozdovi odevajo v sveže zeleno barvo. Opominjajo nas, da je narava povsod okoli nas. Človek pa pogosto vanjo nasilno posega in jo uničuje.
Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, smo se pogovarjali o pomenu varovanja narave in iskali načine, kaj lahko vsak izmed nas stori, da bi pripomogel k ohranjanju planeta.
Mladi se vedno bolj zavedajo pomena varovanja našega planeta in odvisnosti človeka od narave. Prihodnost človeštva je odvisna prav od skrbi za naravo.
Gozdovi so v svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Krčenje gozdov je najbolj pereč problem v državah tretjega sveta.

Zakaj pravimo, da so drevesa pljuča planeta?
Fotografija prikazuje podobnost med človekovimi pljuči in drevesom.

.

 

Ljudje vdihujemo tisto, kar izdihujejo rastline in drevesa, rastline in drevesa pa vdihujejo tisto, kar izdihujemo ljudje. Vse živo je med seboj povezano.
Tudi Bor je ljubitelj narave, še posebej prijetno se počuti v gozdu. Postavil se je v vlogo hrasta in nam povedal naslednjo zgodbo.

Jaz sem hrast

Dober dan, naj se vam predstavim.

Kličejo me Cene. Star sem 120 let in živim na robu pragozda blizu Kočevja. Opisal vam bom, kako se imamo v gozdu in kaj se v njem dogaja.

Pa začnimo s pomladjo. Spomladi se drevesa pripravljamo na jesen in zimo. Iz zemlje s koreninami nabiramo hranilne snovi in naredimo liste. Kot veste, rastline proizvajamo kisik s pomočjo fotosinteze. To je naše najpomembnejše delo. Poleti pa imamo tudi čas, da se pogovarjamo s prijatelji. Priredimo tudi piknik, kjer plešemo v vetru in se dobro najemo.

No, pa smo že pri jeseni. Takrat spustimo vse liste in začnemo spati. Pozimi se je zgodil en strašen dogodek. V gozd je prišel Bor. Ne drevo, ampak človek po imenu Bor. Začel je žagati vse moje prijatelje. Samo mene je pustil pri miru. Spomladi je Bor naredil veliko polje in nanj posadil koruzo. Sedaj imam še več prijateljev, ampak to niso tisti pravi, stari prijatelji. Koruzo bodo jeseni pobrali in pozimi bom sam.

Prosim, ne sekajte več gozdov!

Bor

Hrast

Metoda Leban Dervišević
april 2022

Teden dejavnosti ob 70-letnici Bolnišnične šole

Letošnje šolsko leto je praznično, saj obeležujemo 70 let Bolnišnične šole. V marcu smo za šolarje pripravili zanimive dneve dejavnosti.

Že vrsto let sodelujemo z MG+MSUM – Moderno galerijo in Muzejem sodobnih umetnosti Metelkova. V preteklih letih so nas obiskali na oddelkih Pediatrične klinike, letos pa smo se družili na daljavo. Na ogled v muzej in po Ljubljani sta nas odpeljali gospe Lucija in Dana. Spoznali smo dela umetnika Marka Pogačnika, med njimi še posebej njegove kozmograme.

Tehniški dan

Na naravoslovnem dnevu smo gostili Hišo eksperimentov. Čeprav na daljavo, smo počasi sledili natančnim navodilom in uspešno izvedli eksperimente. Spoznali smo veliko novega in se pri tem tudi zabavali.

Naravoslovni dan

Na kulturnem dnevu smo spoznavali Ljubljano. Gospa Mateja Kregar Gliha nas je popeljala po mestu in nam povedala veliko zanimivosti. Ogled smo začeli pred Lutkovnim gledališčem, kjer nas je točno ob 11h pozdravil Martin Krpan. Nato nas je gospa Mateja popeljala mimo Vodnikovega spomenika in tržnice do Zmajskega mostu. Podrobno smo spoznali motive na bronastih vratih stolnice, nato pa se sprehodili mimo Robbovega vodnjaka do Tromostovja in Prešernovega spomenika. Ura je hitro minila, učenci in starši so z zanimanjem prisluhnili. Na koncu so se šolarji pomerili v nagradnem kvizu in srečni izžrebanci so prejeli nagrado – knjigo Pravljična in literarna Ljubljana.

Kulturni dan

Seveda pa nismo pozabili tudi na pust. Pozdravljata vas muca in tiger.

Tudi v bolnišnici lahko srečate maškare.

Metoda Leban Dervišević
marec 2022

 

 

Februar

 

V začetku februarja smo se posvečali kulturnemu dnevu in življenju in delu Franceta Prešerna.
14. februarja nismo pozabili na valentinovo, praznik zaljubljencev. God svetega Valentina se na Slovenskem že dolgo praznuje, a je imel v zgodovini drugačen pomen. Ker je prvi spomladanski svetnik, naj bi Valentin imel ključ do korenin. To pomeni, da se je po starem kmečkem koledarju na ta dan začelo delo v vinogradih in na vrtovih.
Kot dan zaljubljencev pa se valentinovo pri nas praznuje šele zadnjih nekaj desetletij.

Lepo je imeti drug drugega. Lepo je biti v dvoje.

.

Vsak človek ima pravico biti spoštovan in cenjen takšen, kot je. Narisali smo portrete z zaprtimi očmi in pri tem razmišljali, da je vsak od nas lep na svoj način. Prikazati smo želeli, da nihče ni popoln in da je lepota v različnosti.

.

.

Metoda Leban Dervišević
februar 2022

Od slike do zgodbe

Pri pouku pogosto uporabljamo slikovne kocke oziroma igro Imagidice. Ta na zabaven in izviren način pušča domišljiji prosto pot in spodbuja pripovedno izražanje. Med sličicami na kockah se skriva mnogo zgodb, ki v otroški domišljiji oživijo.

Kocke lahko mečemo naključno, lahko pa izberemo tiste kocke, na katerih nam sličice ponujajo največ navdiha.

Katarina je kocke vrgla naključno, nato pa jih je razporedila po vrstnem redu in si zamislila zgodbo. Naslovila jo je Izgubljen denar.

Izgubljen denar
V majhnem mestu je živel deček Jaka. V denarnici je imel spravljen privarčevan denar. Opazil je, da denarnice ni nikjer. Bil je zelo žalosten. Po vsej hiši jo je iskal, a je ni našel. Prižgal si je glasbo in obupan zaspal. Ko se je zbudil naslednje jutro, je pod blazino začutil nekaj trdega. Pogledal je pod blazino in ugotovil, da je to denarnica. Ves srečen se je najprej posladkal z bomboni. Nato pa se je šel na sonček igrat s kužkom Pikijem.
Katarina, 3. r.

Lev je izbral le nekaj kock in z bujno domišljijo napisal naslednjo zgodbo.

Prigode dveh butcev
Bilo je zgodaj zjutraj in Frederikson se je ravno zbudil. Na poti je srečal svojega prijatelja Frenkija. Skupaj sta se sprehajala in zagledala steklo mačko. Frenki je rekel: “O, poglej, mačka!” In jo povohal. Nato je začel kašljati. Frederikson je rekel, da ima korono. Frenki je šel do zdravnika in ga vprašal: ”Ali imam korono?” Zdravnik je rekel: “Ne, ampak imaš steklino.” Frenkiju je priporočal, naj ne ovohava več steklih mačk. Eno uro pozneje se je Frenki od doma odpravil proti Frederiksonu. Frederikson mu je rekel, da ima korono. Potem je Frenki odgovoril: “Ne, nimam korone, ampak sem imel steklino.”
Naslednje jutro mu je Frederikson predlagal, da gresta na skriti otok. “Ne, ne bova šla.” Frederikson mu je rekel, da ga bo zvečer ugrabil in odpeljal s helikopterjem. Pozno zvečer je Frenki trdno spal, ko je skozi okno prišel Frederikson. Privezal ga je na vrv in ga odpeljal na skriti otok. Zgodaj zjutraj se je Frenki zbudil na vročem pesku in rekel: “Kje pa sem?” Frederikson mu je odgovoril: “Odpeljal sem te na skriti otok.” Nato je Frenki rekel: “Če sva že prišla na skriti otok, bova našla zaklad.” Nato sta se odpravila v gozd in začela iskati zaklad. Frederikson je zbežal za velike bananovce in poklical Frenkija. “Poglej to, našel sem piratsko ladjo.” Odpravila sta se v ladjo in na njej opazila steklo mačko. Frederikson jo je želel takoj povohati in jo tudi je. Nato sta imela oba steklino, ker je bila to ista mačka kot tista prej, ki je imela steklino.

Lev, 4. razred

Metoda Leban Dervišević
januar 2022

Ustvarjalni december

Za seboj puščamo leto 2021, ki je bilo polno nepredvidenih izzivov na vseh področjih življenja. Spremembe so postale naša stalnica. Kljub napornemu letu pa mesec december ostaja mesec pričakovanj, da bo novo leto tudi lepše leto za ves svet.
Na oddelku smo se trudili pričarati predpraznično vzdušje, šolarjem popestriti dan in jih razvedriti. Postavili smo božično-novoletno smrečico in okrasili oddelek.

.

.

Bili smo izredno ustvarjalni. Učenci so z veseljem izdelovali različne dekorativne izdelke, venčke, smrečice, plešoče deklice, jelenčke, snežake in še marsikaj zanimivega.

.

Pogovarjali smo se o pomenu praznikov, druženja, prijateljstva in o obdarovanju z majhnimi pozornostmi.

.

.

Unikatne voščilnice so v današnji digitalni dobi redke. V bolnišnici pa imamo več prostega časa in z mislijo na najdražje smo izdelovali tudi voščilnice. Pisanih barv so, naj ponesejo veselje in dobre želje vsem, ki so jim namenjene!

.

Srečno 2022!

Metoda Leban Dervišević
december 2021