Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
V mesecu aprilu smo se posvečali pregovorom, rekom in stalnim besednim zvezam. Učenci jih zelo slabo poznajo. Pogosteje slišijo, da pregovore kdaj uporabijo dedki ali babice, starši pa zelo redko.
Ali prepoznate ilustrirani besedni zvezi?
Mladostniki o pregovorih povedo, da se jim zdijo zelo zastareli in da danes ne veljajo več. Res je, da sta bili poštenost in delavnost najvišji vrednoti, ki sta se s pregovori prenašali iz roda v rod. Danes se žal dozdeva, da te vrednote izgubljajo pomen.
Besedne zveze so združili ter oblikovali sodobnejšo verzijo:
Če garaš kot konj,
če si priden kot čebela,
zvest kot pes,
marljiv kot mravlja,
pojdi k veterinarju po potrdilo, da si osel.
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
Šolarji z velikim veseljem izdelajo darilca za svoje najdražje, zato smo prav ta izdelovali tako za dan žena kot tudi za materinski dan. Ob tem smo se poučili, zakaj imamo v Sloveniji dva podobna praznika.
Dan žena je bil najprej imenovan dan delovnih žena. Praznuje se od leta 1917, saj so se 8. marca začeli protesti v Petrogradu, iz katerih je nastala oktobrska revolucija. Praznujejo ga v približno stotih (predvsem bivših socialističnih) državah in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk.
Materinski dan pa izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo pa je navada prišla po prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni ga je pri nas nadomestil dan žena, po osamosvojitvi Slovenije pa se znova praznuje v čast mamic na dan Marijinega oznanjenja; torej 25. marca.
V okviru ustvarjalnih dejavnosti smo iz krep papirja izdelovali različne vrste cvetic, okrasili pa smo vazice iz odsluženih odpadnih materialov. 
Mamicam smo napisali tudi voščila s čudovito pesmijo Toneta Pavčka.
MAMA
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
(Tone Pavček)
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
Pobarvanka
V okviru večletnega projekta Otroci otrokom smo v mesecu marcu pripravili že tretjo pobarvanko. Rišejo starejši otroci, barvajo pa mlajši. Pobarvanke lahko dobimo tudi na medmrežju, vseeno pa so naše posebne, saj so narisane z veseljem in željo, da razveselijo male bolnike prav na našem oddelku.
To je naša prva pobarvanka, ki se ji že poznajo leta, je pa še vedno zanimiva, saj je potrebno nekatere risbice dopolnjevati in risati po črticah.
To je naša druga pobarvanka.
Ta pa je nastala pred kratkim. Naslovnico je narisala deklica, katere najljubša žival je konj. Pa je narisala, kot je dejala zdravniškega konja.
Nekaj pobarvanih listov iz naše zadnje pobarvanke.
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
Razstava
V preddverju našega oddelka smo imeli v mesecu februarju že drugo razstavo v tem šolskem letu. Tokrat se kot avtorica razstave predstavlja sedemnajstletna Ela, dijakinja gimnazije Bežigrad, ki obiskuje program mednarodne mature. Zase pravi, da je »malce trmasta in pretirano samostojna«. Rada poje, piše, bere in se uči tujih jezikov. No, ne mara pa kuhanja, športa in zelenjave.
Avtorica Ela. Seveda, tudi riše rada!
Vas njene risbe spominjajo na prizore iz japonskih stripov Manga? Ni čudno, da si želi študirati na Japonskem.
Iz zvezka vtisov …
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
STRAH
Nekega dne sem se z mladostniki pogovarjala o tem, kaj razumejo pod pojmom svoboda. Tedaj je šestnajstletna dijakinja Kristina predlagala, da bi se pogovarjali o strahu, saj se ta poraja tudi med bolniki v bolnici. To se mi je zdela dobra ideja, deklica pa je na spletu poiskala in izbrala definicijo o strahu:
STRAH JE ENO OD OSNOVNIH ČUSTEV, KI GA DOŽIVLJAMO, KO SE POČUTIMO OGROŽENE. STRAH VODI K POTREBI PO SOOČENJU Z NEVARNOSTJO ALI BEGU PRED NJO.
Ostali otroci in mladostniki pa so začeli razmišljati o svojem STRAHU in nastali so spodnji zapisi.
Strah me je, ker vedno več ljudi zboleva. In bolezen ima posledice.
Maja, 13 let
Strah me je tega, da se nikoli ne bom mogla soočiti s problemi in jih ne bom mogla razčistiti. Da se bom začela zapirati vase. Najbolj pa se bojim teme in pajkov.
Tina, 16 let
Strah je zame življenska grožnja, da bi izgubil nekaj, kar si si priboril, nekaj, brez česar ne moreš živeti.
Eva, 18 let
Strah me je parkeljnov.
Nika, 6 let
Mene je vedno strah tistega, česar ne poznam.
Žan, 14 let
Strah me je, ko me sošolci ustrahujejo. In ko pozabim narediti domačo nalogo.
Jaka, 12 let
Strah me je, da bi izgubila družino. Strah me je tudi, da bi ostala sama.
Zala, 13 let
Mene je bilo vedno strah neznanih reči, neznanega okolja, neznanih ljudi. Zato mi je bilo tudi tako težko iti v srednjo šolo, saj nisem nikogar poznala.
Klara, 15 let
Petald (petard, nam je pomagala razumeti njena mamica).
Riela, 3 leta in pol
Nihče, prav nihče pa ni omenil, da ga je strah jemanja krvi in injekcij. Pravzaprav je to res še najmanj strašno.
IN UPAM, DA SE BODO VSI, KI SO MI ZAUPALI SVOJE STRAHOVE, ZMOGLI SOOČITI Z NJIMI IN JIH PREMAGATI.
BUUUUUU…
Avtor: Tanja Bečan | Jan 12, 2015 | Nerazvrščeno
TURNIR
Mesec december je bil živopisen, razigran, čaroben, ustvarjalen in … Da, tudi športen. Imeli smo športni dan. Preživeli smo ga s košarkarji KK Olimpija. In to zelo športno! Z njimi smo se pomerili v namiznih družabnih igrah: človek ne jezi se, domine, spomin, monterola in seveda šah. Bilo je zabavno, igrivo, zelo športno in občasno tudi zelo napeto. Oglejte si galerijo fotografij.
 Jan: »Joj, ta človek ne jezi se me tako jezi!«»Monterolo pa sem natreniral in zmagal!« |
|
|
 Učiteljica Sinja in Petra sta se pomerili v spominu. Petra: »Ha, ha! Ne zgodi se vsak dan, da učiteljico matematike premagaš v spominu. In to dvakrat!«
Sebastijan je moral svojega tekmeca najprej naučiti igrati domine, da je ta potem zmagal.
 Takole je bila videli dializa v času velikega športnega turnirja.
 Filip je napenjal sive celice, napenjal pa jih je tudi Denis in mu pomagal z nasveti …
Ampak košarkar je Filipa in Denisa na koncu vseeno matiral. Vsi zadovoljni, vsi srečni!
|
|
