STRAH
Nekega dne sem se z mladostniki pogovarjala o tem, kaj razumejo pod pojmom svoboda. Tedaj je šestnajstletna dijakinja Kristina predlagala, da bi se pogovarjali o strahu, saj se ta poraja tudi med bolniki v bolnici. To se mi je zdela dobra ideja, deklica pa je na spletu poiskala in izbrala definicijo o strahu:
STRAH JE ENO OD OSNOVNIH ČUSTEV, KI GA DOŽIVLJAMO, KO SE POČUTIMO OGROŽENE. STRAH VODI K POTREBI PO SOOČENJU Z NEVARNOSTJO ALI BEGU PRED NJO.
Ostali otroci in mladostniki pa so začeli razmišljati o svojem STRAHU in nastali so spodnji zapisi.
Strah me je, ker vedno več ljudi zboleva. In bolezen ima posledice.
Maja, 13 let
Strah me je tega, da se nikoli ne bom mogla soočiti s problemi in jih ne bom mogla razčistiti. Da se bom začela zapirati vase. Najbolj pa se bojim teme in pajkov.
Tina, 16 let
Strah je zame življenska grožnja, da bi izgubil nekaj, kar si si priboril, nekaj, brez česar ne moreš živeti.
Eva, 18 let
Strah me je parkeljnov.
Nika, 6 let
Mene je vedno strah tistega, česar ne poznam.
Žan, 14 let
Strah me je, ko me sošolci ustrahujejo. In ko pozabim narediti domačo nalogo.
Jaka, 12 let
Strah me je, da bi izgubila družino. Strah me je tudi, da bi ostala sama.
Zala, 13 let
Mene je bilo vedno strah neznanih reči, neznanega okolja, neznanih ljudi. Zato mi je bilo tudi tako težko iti v srednjo šolo, saj nisem nikogar poznala.
Klara, 15 let
Petald (petard, nam je pomagala razumeti njena mamica).
Riela, 3 leta in pol
Nihče, prav nihče pa ni omenil, da ga je strah jemanja krvi in injekcij. Pravzaprav je to res še najmanj strašno.
IN UPAM, DA SE BODO VSI, KI SO MI ZAUPALI SVOJE STRAHOVE, ZMOGLI SOOČITI Z NJIMI IN JIH PREMAGATI.
BUUUUUU…
