februar 2015

.mojaTabela td, .mojaTabela th {
border:1px solid black;
}
.mojaTabela th {
background-color:#F2F2F2;
color:#000 !important;
font-size:16px !important;
height:22px;
text-align:center;
}

PUST, KRIVIH UST

Ugani, kdo sem.
Šemast, štrenast, zimo odganja,
s kravjimi zvonci glasno pozvanja.

Od hiše do hiše, od vrat do vrat,
prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.
Zato pa nam dajte en evrček, dva,
tri bobe, tri krofe ter košček mesa.

Pozvačin Laufer Kurent

Kaj, a danes je pust? Ja, ampak jaz nimam s seboj nobenega kostuma. Kaj pa, če se našemim kar v bolnika? Ah, ne! To sem itak že vsak dan. Joj, pogrešam sonce in morje. Že vem, kaj bi lahko bil. Učiteljica, a mi lahko pomagate narediti …

Mornar Vitez

januar 2015

.mojaTabela td, .mojaTabela th {
border:1px solid black;
}
.mojaTabela th {
background-color:#F2F2F2;
color:#000 !important;
font-size:16px !important;
height:22px;
text-align:center;
}

Anekdota

Med pripravami na športni dan (spoznavnje golfa) sva učence in dijake vprašali, če je morda kdo med njimi že igral golf. Med odgovori je simpatično izstopal Patrikov odgovor: »Nisem ga še igral, sem ga pa že vozil.«

Šport Avto

Pozdrav iz Ljubljane

Pozdrav iz Ljubljane

 V mesecu aprilu smo začeli z manjšim projektom Pozdrav iz Ljubljane. Pripravljati smo začeli razglednice, na katerih so žabe. Zakaj ravno žabe? Odgovor bodo lahko prebrali vsi prejemniki naših razglednic, saj bo na njih pojasnilo:

Ljubljančane hudomušno, nekateri pa tudi žaljivo, imenujejo Žabarji, saj živijo zelo blizu Ljubljanskega barja, močvirja, ki se razteza na površini 163 kvadratnih kilometrov in kjer so v pradavnini živeli koliščarji. No, morda pa se jim reče Žabarji zato, ker takole sprašujejo: »Kva je za nalogo? Kva si reku? Kva je nov’ga, model?« KVA, KVA, KVA …

 

Prvi izdelovalci naših novih razglednic, tri osnovnošolke in srednješolec.

 

Mislimo, da nihče, ki bo videl naše ljubke žabice, ne bo imel izraza Žabar za žaljivko!

  Luka je ustvarjalen mladenič.

 

Njegov pozdrav iz Ljubljane.

 

 

 

Žabice bodo najrazličnejše, saj bodo razglednice izdelovali mali in malo večji bolniki, ki jih bodo pošiljali domačim, sošolcem in prijateljem.

 

 Naj živijo žabe in Žabarji!

 

ZEMLJA – NAŠ NARAVNI DOM

 

V tednu, ko smo praznovali dan Zemlje, smo se z učenci pogovarjali o tem, kaj lahko storimo za to, da ohranimo čist planet. Najprej smo se posvetili ločevanju odpadkov. Na listkih so bili napisani različni odpadki, ki jih je bilo potrebno odložiti v ustrezen koš. Zataknilo se nam je, ko nismo vedeli, kam bi oddali zgoščenko, ko se nam pokvari. Pogledali smo na medmrežje ter odprli spletno stran www.mojiodpadki.si, vtipkali besedo kratico CD in dobili odgovor. Tako noben odpadek ni ostal nerazvrščen. Nato sta dve dekleti na temo ohranjanja čistega okolja sestavili anketo in jo izvedli med vrstniki na oddelku. Za zaključek našega raziskovalnega dela pa smo zaprosili sestro, naj nam pove, kako ločujejo bolnišnične odpadke v sobi za intervencijo. Pokazala nam je vse zabojnike, kamor ločeno odlagajo injekcije, epruvete, steklenice, infektivne odpadke, plastiko, papir … Razložila nam je vse, kar nas je zanimalo.

Dan smo zaključili z igro ekopatrola. Ob njej smo spoznavali, kaj vse lahko storimo za naš skupni naravni dom, da bo čim manj onesnažen.

Dnevu Zemlje pa je sledil dan knjige. Tudi ta je bil ekološko naravnan. Spoznali smo knjigo Zemlja ima srce in se o njej pogovarjali. Pogledali smo skozi okna ter opazovali, kaj je v tem mesecu zacvetelo. Fotografirali smo čudovito drevo, ki raste za Pediatrično kliniko. Učenci so naštevali, kaj vse lepega so v tem mesecu že opazili v naravi v svojem domačem kraju.

 

 

 

 

 

 

MESEC KULTURE

 

Mesec kulture smo počastili na več načinov. Na začetku februarja smo na kulturnem dnevu spoznavali našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Raziskovali smo, kam vse je zanesla pot našega poeta. Na zemljevidu smo poiskali te kraje. Še posebej nas je zanimalo, kje in kako je v Ljubljani preživljal svoj čas. S pomočjo spleta in knjig smo o pesniku odkrili veliko zanimivega in manj poznanega.

Skozi ves mesec pa smo razmišljali tudi o tem, kako v vsakem izmed nas živi kultura. Dijakinja Jerca je s svojo risbo čudovito prikazala sožitje med dedkom in vnučko pri branju oziroma poslušanju pravljice. Hkrati je izrazila navdušenje nad domišljijskimi predstavami, ki nam jih lahko ponudi le knjiga.

Avtorica je ob risbi zapisala takole: »Dedek in vnučka sta zbolela. Dedek vnučki bere pravljico, da bi jo razveselil. Deklica pa si ob poslušanju pravljice ustvarja fantazijski svet, kjer je vse lepo.«

ZIMSKE RADOSTI

 

Letošnja zima nam je s snegom postregla pozno. Zato pa je bilo za otroke toliko več veselja, ko je začelo snežiti. Nekateri učenci so nam svoja radostna zimska doživetja opisali, drugi prikazali z risbo.

Matic nam je opisal svoje dogodivščine na snegu.

Sneženi mož

V ponedeljek zvečer je začelo snežiti. Snega sem se zelo razveselil. V torek zjutraj je zunaj bilo vse zasneženo. Po kosilu sva se šla z bratcem sankat. Ko sva se nasankala, sva se šla še kepat. Potem sva se vrnila v hišo. Naslednji dan smo šli jaz, bratec in sestrica delat sneženega moža. Naredili smo ga tako, da smo dali na kup tri kepe in na vrh vedro. Dodali smo mu usta, roke, nos in gumbe. Usta smo mu naredili iz majhnih deščic, za nos pa smo uporabili dolgo paličico. Gumbe smo mu naredili iz kamenčkov. Ko smo snežaka dokončali, smo šli v hišo.

Matic, 3. razred

 

Tudi skozi okno bolnišnične učilnice smo imeli priliko opazovati sneženje. Ta pogled se nam je zdel čudovit, zato smo ga izbrali za podlago naših risb. Prilepili smo jih na okno in fotografirali.

 

Osnovnošolcem zimske radosti predstavljajo kepanje, sankanje, smučanje in druge aktivnosti na snegu. Tjaša nam je pripovedovala, kako se je kepanje spontano spremenilo v oblikovanje živali iz snega.

Sneženi živalski vrt

S sošolci smo šli na igrišče in smo se kepali. Sošolka je naredila kepo v obliki miške. Ko smo to videli, se nam je zdelo zanimivo. Predlagali smo, da bi iz snega oblikovali različne živali. Šli smo po sneg in iz njega naredili muco, kužka, družino želv, ptička v gnezdu in še druge živali. Na šolskem dvorišču je nastal pravi sneženi živalski vrt.

Tjaša, 5. razred

 

Srednješolci pa so nam zaupali, da se čar zimskih radosti skriva tudi v pogovorih s prijatelji ob kaminu in toplem čaju.