Hiša

Hiša, hiška, hiškica …
Hiše so lahko stare, nove, visoke, nizke, zanemarjene, obnovljene, dolgočasne, pisane, poseljene, zapuščene, mestne, vaške, gozdne, osamljene, zidane, lesene …

Uganili ste, pogovarjali smo se o hišah.
Prebrali smo pesmico Moja hiša pesnika Ferija Lainščka.

 

Moja hiša

Ni res, da le sanjam in čakam.
Sezidal nevidno sem hišo.
Tu vse je tako, kot sem želel.
Za goste napravil sem nišo.

Vesel te bom zmeraj, ko prideš.
Postrežem ti s svojo dobroto,
zapojem ti pesem o sreči,
ti dušo napolnim z lepoto.

Ostal boš lahko še pri meni,
dokler boš vsaj skušal verjeti,
da svet ni brezupen in beden.
Pa rad ga boš moral imeti.

Ni res, da sem čuden in smešen,
le vrt sem drugačen zasadil.
Tod rastejo rože-besede,
ta šopek iz njih sem napravil.

Prvošolec Liar pa je z barvnimi tuši naslikal strnjeno vrsto zanimivih hiš v stari Ljubljani.

Mojca Topić
februar 2024

Valentinovo

Valentinovo je na Slovenskem znano po pregovoru »Valentin ima ključe od korenin«, zato so mu rekli tudi Valentin – prvi spomladin. Po tem datumu naj bi se začeli kmalu pojavljati prvi znaki pomladi. Pričenja se tudi prvo delo v vinogradih, na poljih in vrtovih.
Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se sicer ženijo tudi na gregorjevo in vincencijevo).

S posebnim običajem dan praznujejo na obrobju Prlekije, v občini Razkrižje.
»Deca« (otroci) celo zimo lepo skrbijo za ptičke in jih hranijo. Na večer pred valentinovim pa »ftičekom« (ptičkom) nastavijo moko, sladkor, kvas, sol in jajca. »Ftičeki deci« ponoči spečejo pogačice, ki jih naslednje jutro pričakajo okoli hiše, v grmovju ali na okenskih policah. Otroci jih nabirajo v košarice in ker so rahlo sladke, jih z veseljem jedo.

Čisto drugačen in precej bolj znamenit pa je Valentin v Angliji, kjer je že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si že pred več kot petsto leti predvsem mladi ljudje izmenjevali pisma in razglednice, pa tudi darila, ki so jih imenovali kar »valentini«. Šega se je razširila tudi v druge evropske dežele, zato se kot dan zaljubljencev pri nas praznuje šele zadnja desetletja.

Čeprav so podrobnosti zgodbe lahko različne v različnih virih, je dan svetega Valentina postal simbol ljubezni, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Danes se praznuje po vsem svetu, in to ne samo kot praznik zaljubljencev, ampak tudi kot priložnost za izražanje ljubezni do družine, prijateljev in ljubljenih oseb.
Tudi v Bolnišnični šoli smo se pogovarjali o prazniku in izdelovali majhne pozornosti. Preizkusili smo se celo v vezenju srčkov, poleg tega pa smo izdelovali srčke na vse možne načine. Na dan ljubezni, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja smo ozaveščali, kako pomembno je negovati odnose s svojimi bližnjimi.

Pomlad je torej blizu. Prihaja čas, ko se narava odene v svoje najlepše barve in nas opomni na lepote življenja.
Tudi urejenost parkov je v nekaterih mestih povezana z valentinovim, dnevom ljubezni. Srčno pomlad!

Metoda Leban Dervišević
februar 2024

Pustovanje malo drugače

V bolnišničnih šolskih oddelkih smo se na današnji pustni torek, 13. februarja 2024, znašli med zimo in pomladjo. Čeprav je v naši mali kliniki običajno tako, da so otroci in mladostniki v svojih sobah in posteljah, so se danes pa vendarle lahko nekateri izmed njih skupaj z učiteljicami sprehodili tudi naokrog po hodnikih. Od daleč jih je bilo slišati, saj je bolnišnične prostore napolnil smeh, z otroških obrazov pa je bilo razbrati eno samo veselje. Otroci, učitelji in zdravstveno osebje so se pridno maskirali v najrazličnejše maškare, ki so si jih večinoma izdelali sami. Najljubše so jim bile podobe živali. Na nekaterih oddelkih so celo zavihali rokave in se lotili peke, zatorej je ob času kosila zadišalo še po slastnih flancatih. Mmm, pa dober tek.

Manja Žugman

 

Poseben obisk

V torek, 6. 2. 2024, je v sklopu kulturnega dne v najboljši razred prišel na obisk prav poseben gost, Žiga X Gombač.
Žiga je mladinski pisatelj, ki s svojim posebnim čarom, nasmehom in navdušenjem pričara posebno doživetje. In to smo doživeli tudi mi.
Ob prihodu smo pisatelja najprej navdušili tako, da smo mu predstavili našo malo knjižnico, bralne čebelnjake, v katere zbiramo štampiljke za prebrane knjige, in bolnišnično bralno značko – Robinsonovo bralno značko, katere ni poznal. Ob našem pripovedovanju so mu oči kar zažarele in zdelo se je, da komaj čaka, da nam še sam predstavi svet pisatelja.
Ob pripovedovanju njegovih zgodb smo na trenutke odpotovali v svet domišljije, na trenutke pa smo spoznali svet drugačnosti, svet sprejemanja in sodelovanja ter svet predsodkov, ki nam otežujejo življenje. Vse to se plete v glavah pisateljev, ki svoje misli in ideje prelivajo na papir čez dan ali ponoči, da lahko bralci odpotujemo v svoje dežele, kjer najdemo vsemogoče.
In v vsej tej čarobnosti se je tudi pri nas čutilo in opazilo, da so se naši učenci našli, počutili so se sprejeti, takšni kot so, in to so pisatelju ob zaključku srečanja v zahvalo tudi sporočili: »Žiga, dobrodošli kadarkoli!«

Nežka Dakskobler Markoč

 

Zima

Proti koncu meseca januarja nam je zima postregla z mrazom in snegom. No, in tudi s plesom po zaledenelih pločnikih, a pustimo zdaj to.
Na oddelku smo na varnem in toplem prebirali pravljice o zimi, poslušali zimske pesmice in ustvarjali. Kaj pa? Ja, kar pač pritiče zimi: snežake! In mogoče smo tudi s snežaki in petjem zimskih pesmic priklicali bele snežinke.
Tudi skozi okno bolnišnice jih je bilo čudovito opazovati. Ob tem so otroci upali, da se bo sneg obdržal toliko časa, da pridejo domov in bodo lahko naredili čisto pravega snežaka.

Vabljeni, da prisluhnete pesmici Snežak Mie Sare Gril s klikom na sličico.

Šolarji so uživali v izdelavi unikatnih snežakov iz mehkih cofkov, lesenih paličic ali pa iz stiropornih kroglic.

Uživajte v lepoti zime, skuhajte si topel čaj, poslušajte zimske pesmi in se prepustite čarobnemu objemu zime, kjerkoli že ste.

 

Metoda Leban Dervišević
januar 2024