Ogled razstave Od blizu

Učenci Bolnišnične šole na URI Soča so v počastitev slovenskega kulturnega praznika obiskali Moderno galerijo. Ogledali so si razstavo Od blizu – Ohranjanje, varovanje in restavriranje del moderne in sodobne umetnosti.

Lahko bi rekli, da je to že tradicionalen obisk Moderne galerije v mesecu februarju, s katerim želimo našim učencem, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije, približati kulturo in umetnost v prestolnici Slovenije.

V Moderni galeriji nas vedno sprejmejo »odprtih rok«. Kustusinja Lucija Cvetković je za naše učence velika motivatorka za umetnost, saj zna različne umetniške vsebine približati in predstaviti učencem na zelo prijeten in njim razumljiv način.

Lucija Cvetković je našim učencem zelo približala pojme s področja likovne umetnosti: restavratorstvo, konzervatorstvo. Omogočeno jim je bilo, da so umetniška dela doživeli preko tipa, sluha in vonja. Tovrstno doživetje razstave je bilo za vse naše učence prva tovrstna izkušnja, ki jih je vse navdušila.

Od blizu so spoznavali umetniška dela Božidarja Jakca in Gabrijela Stupice in z vsemi čutili doživeli nastajanje teh umetniških del.

David, Klea, Jerneja, Naia in Lucija so preko tipa spoznavali umetniška dela.

Učenci so spoznavali različne načine slikarjevih izražanj doživljanja življenja, sebe in sveta okoli sebe ter raznolike tehnike le-tega.

Tipali smo drevo in ovce.

Učenci so na razstavi aktivno opazovali, poslušali in sodelovali.

Po ogledu razstave so se učenci tudi sami preizkusili v likovnem ustvarjanju, svoja doživetja sveta so izrazili na zelo različne načine.
Motivacija za ustvarjanje je bila zelo velika in vsi učenci so bili ponosni na svoja umetniška dela.

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
februar 2023

Levčki v februarju

Na oddelku po zasluženih zimskih počitnicah pridno nadaljujemo s šolskim delom in ocenjevanji znanja, saj se je začelo že drugo ocenjevalno obdobje. Vsi se trudimo slediti učnim vsebinam, ki jih obravnavajo na matičnih šolah, saj se učenci in dijaki želijo vrniti v razred s čim manj zaostanki.

Ker je poleg dela potrebno za naše dobro počutje poskrbeti tudi za sprostitev, medvrstniške odnose in se krepiti na področju socialnih spretnosti, smo na pustni torek na oddelku organizirali pravo pustovanje.

Kako je potekalo, si lahko preberete v naslednjem prispevku, ki ga je za vas pripravila sodelujoča dijakinja.

Pustni torek na oddelku

Že v petek smo izvedeli, da bo v torek na oddelku organizirano pustovanje z izborom za najboljšo pustno masko. Zato sem za vikend izdelala svojo pustno masko. Odločila sem se, da bom mušnica. Klobuk mušnice sem izdelala iz kartona in blaga. Pri tem mi je nekoliko pomagal moj oče.

V torek smo se vsi oblekli v kostume ali pa si samo poslikali obraz. Poslikavo obraza je prevzela vrstnica, ki ji je to šlo zelo dobro od rok. Na poslikavo obraza so prišle tudi zdravnice in drugo medicinsko osebje. Vsi skupaj smo v sprevodu naredili obhod po kliniki in tako preganjali zimo. Popoldan smo imeli izbor najboljše maske. Dosegla sem 2. mesto. Moj kostum mušnice je bil vsem zelo všeč. Bila sem zelo zadovoljna.

Hkrati je bil ta dan tudi moj rojstni dan, zato so me na dogodku presenetili z voščilom in mi zapeli pesem.

Dijakinja, 1. letnik

Sprevod sta vodili meduza in klovnesa.

Oddelek Mestne otroške bolnišnice
V februarju smo levčki obiskali Slovenski etnografski muzej. Učenci so si lahko ogledali slovenske tradicionalne noše, različne izdelke in orodja, ki smo jih Slovenci včasih uporabljali. Ogledali so si čoln čupo, razstavo o kurentovanju, razstavo o simboliki konjev, povezanih z rimsko in grško mitologijo. Izvedeli so za zgodbo o Hefajstu in Faetonu, o simboliki samorogov in o njihovi povezavi s kiti enorožci. Predstavljenih je bilo veliko slovenskih in tujih umetnikov ter njihovih del. Že na poti do muzeja smo učencem zastavili nekaj ugank in vprašanj, na katere so lahko odgovorili, ko so si ogledali razstavo. Med drugim pa smo se naučili tudi, od kod izvira izraz za besedo poni. Ogledali smo si posnetke zvokov različnih tradicionalnih glasbil.

Obisk slovenskega etnografskega muzeja

Risanje z grafično kartico

Poleg tega pa smo se učili tudi risanja z grafično tablico in oblikovanja v računalniških programih. Prešernov praznik smo kulturno obeležili. Izdelali smo portret pesnika, časovni trak njegova življenja, recitirali smo njegove pesmi in prepevali Zdravljico ter jo igrali na virtualne klaviature.

Samorog

Monika Godec in Branka Žnidaršič
februar 2023

Vsota 37

V štirih vrečkah je večje število števil 1, 3, 5 in 7.

Ali lahko iz vrečk izvlečeš deset števil tako, da bo njihova vsota 37?

Irena Nemanič
februar 2023

 

Pust tudi v Bolnišnični šoli

Pust je tisti čas, ko se lahko na drugačen način zabavamo in si obarvamo zimske dni, prav tako pa se lahko našemimo in se prelevimo v nekoga ali nekaj povsem drugega, kot smo v običajnem, vsakdanjem življenju.

Pust je prav tako čas, ko se v mnogih slovenskih krajih odvijajo pustni plesi in sprevodi pustnih mask, ob tem pa je za sladokusce naša miza bogato obložena s slastnimi krofi in drugimi najrazličnejšimi dobrotami. Pustne šeme v teh dneh prevzamejo zabavno dogajanje v svoje roke, obiskujejo prebivalce ter jim prinašajo smeh in veselje, prav tako pa odganjajo zimo in zle duhove.

Glavno pustno dogajanje se odvija na pustni torek, zategadelj je bil tudi ta dan v bolnišnični šoli še posebej zaznamovan tako s pustnimi šemami kot tudi s sprevodom mask po bolnišničnih oddelkih. Naše pustne šeme so nam popestrile in polepšale dan, na naših obrazih so narisale nasmeh, prav tako pa so nas spodbudile, da smo v bolnišnični šoli začeli raziskovati slovenske ljudske praznike in običaje.

Na današnji dan je skozi okna naše hiše posijalo sonce, torej smo resnično pozdravili prihajajočo pomlad.

Manja Žugman

Prešernovanje

Poezije doktorja Franceta Prešerna,     jubilejna izdaja                                          Vir: https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/leposlovje/poezije-doktorja-franceta-preserna

 

Vsako leto v februarju ali že konec januarja tudi v Bolnišnični šoli praznujemo slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. Dejavnosti našega kulturnega dne so posvečene Prešernu in drugim umetnikom ter ustvarjalnosti naših učenk in učencev, dijakinj in dijakov ter seveda naših učiteljic.

Delo Franceta Prešerna je, tako kot delo vsakega resničnega umetnika, živo in pomenljivo tudi za današnjega človeka. Če le zna brati, če zna poslušati, razmišljati in čutiti. Če zna, ne nazadnje, priznati, da je samo človek, z napakami, bolečinami, pa tudi radostmi in sanjami.

Pravi pesniki znajo ubesediti človeška občutja in hotenja, vendar pa je od vsakega izmed nas odvisno, kako jih bere.

Naš pesnik pravi:

Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi;

Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti,

drugih nisem vprašal, kaj se njim po glavi blodi.

(Gazele, 7)

Bodimo torej odločni in svojeglavi, kot je bil naš pesnik, in ne sprašujmo, kaj mislijo drugi.

 

Andreja Čušin Gostiša