Januar
Mestna otroška bolnišnica
V januarski novički vam želimo orisati muhasto, ledeno, mrzlo in deževno-snežno januarsko dogajanje na oddelku, ki je bilo žal preplavljeno z občasnimi nekajdnevnimi virozami. Občasno pa nam je zasneženo vreme popestrilo dni s snegom in posledičnim kepanjem ter kiparjenjem s snegom (oblikovanjem snega).
Predstavili bi vam radi našo maskoto Violeto, ki jo je izdelala učenka Bolnišnične šole. Violeto je s črnim flumastrom narisala na bel balon. Spremlja nas na kavču in pri terapevtskih dejavnostih. Na voljo nam je, da ji lahko zaupamo čisto vse, kar želimo, saj nas vestno, potrpežljivo in molče posluša. Z njo smo si upali spregovoriti tudi o jezi. Na kaj vse smo lahko v danih situacijah jezni in nad čim razočarani, ker se nič ne spremeni, ker nas bolezen ohromi. Učenci in dijaki so povedali, da ne bodo dopustili, da jih jeza ovira pri doseganju njihovih življenjskih potencialov, ampak jo bodo konstruktivno in racionalno znali usmeriti sebi v prid. Strateško smo jim svetovali, komu lahko zaupajo, in se pogovorili, katere osebe jim dajejo občutek, da so razumljeni, in jim posvetijo dovolj časa. Učili smo jih tudi modrosti, da jih ostali, ki ne razumejo takšnih oblik bolezni, težko razumejo, se pa trudijo. In da je sprejemanje tudi v tem, da razumeš, da nisi razumljen s strani okolice. Učili so se sprejemati, da ne bodo spremenili dejanj drugih, ampak le svoj pogled na dejanja drugih. Učili so se zavedanja, da so vstopili v pisan svet drugačnih in različnih ljudi, v katerem si zavestno želijo spoznavati sebe skozi množico drugih. Učili smo jih razumeti odzive drugih, kakšen dan so imeli in zakaj se tako vedejo in odzivajo do njih. Pogovarjali smo se tudi o vzorcih, ki jih lahko prinašamo iz primarnega okolja, o tem, ali pretekle izkušnje morda neupravičeno projiciramo na druge v sedanjem času. Učenci in dijaki so razpravljali predvsem o problematiki, da se ne čutijo slišani in razumljeni (nekateri s strani staršev, zdravnikov ali učiteljev). Skušali smo jih usmeriti in iskati načine, kako bi se počutili bolj sprejete. Svetovali pa smo jim tudi, naj se usmerjajo v gibalne, likovne in glasbene aktivnosti, saj lahko tudi skozi umetniško izražanje predelajo stresne dejavnike, ki se odvijajo zunaj njih.
Naši levčki so trenirali tudi koordinacijo gibov s spodnjim avtom, ki se ga upravlja z gibanjem roke. Zanj so iz gline izdelali tudi podstavek, na katerega so lahko odložili predmete in jih prinašali od enega k drugemu. Nekaj časa smo namenili tudi branju prispevkov v znanstveni zgodovinski in naravoslovni reviji, saj imamo enega učenca, ki je še posebej velik navdušenec nad zgodovino. Zato smo se morali posebej potruditi, da smo zanj našli dovolj zanimive zgodovinske članke in osebnosti, ki jih on še ne pozna. Ob tem pa so levčki trenirali bralne veščine, si širili besedni zaklad in krepili retorične spretnosti ob izražanju svojega mnenja in kritičnega pogleda na prebrano.
Maskota Violeta in avto, ki se upravlja z roko
Monika Godec
januar 2023
