Avtor: Metoda Leban | Dec 6, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
Simon Gregorčič se je rodil 24. oktobra 1844 v Vrsnem pri Kobaridu, umrl pa 24. novembra 1906 v Gorici. V Kobaridu je postavljen njegov spomenik v nadnaravni velikosti.
Letos je 110. obletnica njegove smrti.
Ob tej priložnosti sva z devetošolko Ano o njem zapisali nekaj besed.
http://www.tol-muzej.si/vrsno/
Gregorčič je bil po poklicu duhovnik, pisal pa je predvsem domoljubne in ljubezenske pesmi, ki jih je izdal v štirih zvezkih Poezij; zadnji zvezek je izšel že po njegovi smrti.
Gregorčič je bil zelo priljubljen med ljudmi in ob smrti so mu pripravili slovesen pogreb, ki se ga je udeležila množica ljudi.
Njegov vzdevek je goriški slavček. Veliko njegovih pesmi so ljudje sprejeli za svoje; pravimo, da so ponarodele in se je izgubila zavest o avtorju pesmi; okrog 150 pa jih je uglasbenih.
V veliko slovenskih mestih je mogoče najti ulico, poimenovano po pesniku; na primer v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, Domžalah, Piranu, Izoli, Ajdovščini.
V Kobaridu je osnovna šola Simona Gregorčiča in oktet s istim imenom. Vsako leto obletnico njegovega rojstva praznujejo s prireditvijo »Prižgimo lučko pesniku«.
Ena najbolj znanih Gregorčičevih domoljubnih pesmi je pesem Soči. V njej pesnik slavi Sočo in svojo domovino, glede na zgodovinske okoliščine pa tudi pravilno napove, da bodo prav ob Soči potekali strašni boji v naslednji vojni.
Ob letošnji obletnici je založba Miš pesem izdala v novi knjižni izdaji.
Knjiga je dvojezična, napisana v slovenščini in angleščini, ilustriral jo Damijan Stepančič, spremno besedo pa sta napisala ilustrator in Iztok Ilich.
Ilustracija iz knjige. http://www.zalozbamis.com/knjiga/soci/
Vabljeni k branju!
Viri:
http://www.simongregorcic.si/
http://www.tol-muzej.si/vrsno/
http://www.kam.si/veliki_slovenci/simon_gregorcic_goriski_slavcek.html
https://sl.wikipedia.org/wiki/Simon_Gregor%C4%8Di%C4%8D#Najbolj_znana_dela
http://www.zalozbamis.com/knjiga/soci/
Andreja Čušin Gostiša
november 2016
Avtor: Metoda Leban | Nov 6, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
V mesecu oktobru smo se pogovarjali o glasbenih instrumentih. Veliko učencev se uči igrati na različne instrumente, tokrat pa nam je petošolka Neža predstavila violo.
Viola
Viola spada v družino godal. Neposreden predhodnik viole je starogrško glasbilo lira da braccia (http://www.gskranj.net/viola).
Za godala je značilno, da imajo štiri strune in nanje godemo z lokom. Poleg viole spadajo v skupino godal še violina, violončelo in kontrabas. Od violine se viola razlikuje po višini tonov in po velikosti. Viola je nekoliko večja.
http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2014/03/03/article-2571957-1ABF1F0500000578-356_634x531.jpg
Viola, na katero igram, je zelo podobna violi na sliki.
Na violo igram naslednje skladbe:
Moj copatek, Prav počasi, Sanjarjenje, Jesen, Mali Ell, Tvideldim Tvideldum.
Za igranje viole sem se odločila po naključju, zdaj pa je ne bi zamenjala za noben drug instrument. Všeč sta mi zvok in oblika tega glasbila.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2016
Avtor: Metoda Leban | Okt 11, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
September je čas, ko se veselimo pisanih jesenskih barv in okusnih jesenskih sadežev, ko počasi pripravljamo toplejša oblačila in se veselimo vsakega prijetnega sončnega žarka.
Četrtošolec Aljaž, sedmošolec Matic in drugošolka Špela so v okviru kulturnega dne narisali skupinsko sliko, jesensko drevo.
Slikarja in slikarka so se lepo dopolnjevali, skupaj smo izbirali barve in se zedinili, da mora biti drevesna krošnja narisana s toplo barvo, da nas ogreje v dneh, ki se počasi ohlajajo.
Vsi, ki so na oddelku hodili mimo slike, ko smo jo ustvarjali in potem ko je bila razstavljena na hodniku, so se razveselili njene sijoče barve, topline in energije. Ustvarjalci pa smo bili pohval zelo veseli.
Naj naša sijoča slika polepša dan tudi vam!
Andreja Čušin Gostiša
september 2016
Avtor: Tina Žvab | Jun 25, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
Mesec junij je bogat mesec.
8. junija praznujemo Trubarjev dan.
21. junija se prične koledarsko poletje, ko je noč najkrajša in dan najdaljši.
25. junija praznujemo dan državnosti.
Vmes praznujemo praznik češenj, veselimo se konca šolskega leta.
In še kaj bi se našlo.
Od kod mesecu ime?
Junij se imenuje po rimski boginji Junoni, Jupitrovi ženi, ki je kraljica bogov, boginja neba, zakona in družine (Wikipedia).
Staro slovensko ime za ta mesec pa je rožnik. Le zakaj?
Zagotovo zato, ker je poln rož.
Cvetoče drevo in rože na travniku je za 25. rojstni dan naše domovine narisal tudi četrtošolec Marko.
Šestošolka Tjaša je napisala še uganko – haiku, katerega rešitev vam je zagotovo znana.
Od nog do glave
zelena kokoš, z morja
na Triglav greš.
http://www.sensa.si/media/cache/upload/Photo/2013/12/18/slovenija_lightbox_image.jpg
V pričakovanju počitnic pa je zapisala ta dva haikuja:
Veter odpihne
šolske skrbi, ko se nam
na morje mudi.
V času sanj smo že
bili, ko še zadnjič smo
sedli v te klopi.
Andreja Čušin Gostiša
Avtor: Tina Žvab | Jun 1, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
WILLIAM SHAKESPEARE
je bil krščen 26. aprila 1564 v kraju Stratford upon Avon, v grofiji Warwickshire v Angliji, umrl pa je v rojstnem kraju 23. aprila 1616 po julijanskem koledarju, 3. maja 1616 pa po gregorijanskem koledarju, ki ga uporabljamo danes.
Letos se tako spominjamo 400-letnice umetnikove smrti in tako Angleži kot tudi vsi drugi narodi, ki ga cenijo, mu posvečajo veliko pozornosti.
O njem smo se pogovarjali tudi na našem oddelku.
Kdo je bil William Shakespeare?
Še danes si strokovnjaki niso enotni, kdo je ta genij, kako je živel, ali je res napisal vsa dela, ki mu jih pripisujemo.
Večina pa se strinja, da je William Shakespeare največji angleški dramatik, ki je s svojimi deli vplival na ves svet.
Njegova najpomembnejša dramska dela so:
tragedije: Romeo in Julija, Hamlet, Macbeth, Kralj Lear, Othello,
komedije: Sen kresne noči, Kakor vam drago, Komedija zmešnjav.
Pisal je tudi zgodovinske gledališke igre, napisal je še 154 sonetov, ki jih je v slovenščino najprej prevedel Janez Menart, nov prevod pa je pripravil Srečko Fišer.
Bil je čarovnik z besedami, kot pravi Ženja Leiler v svojem članku v Delu.
Uporabil naj bi od 17.000 do 29.000 različnih besed, kar je najmanj dvakrat več od povprečnega govorca, v angleški jezik naj bi prispeval 1589 novih.
Skoval naj bi številne fraze, recimo heart of gold – imeti zlato srce, brave new world – krasni novi svet, break the ice – prebiti led …
(prim. http://www.delo.si/kultura/oder/hear-me-as-i-will-speak.html)
Shakespeare in Slovenci
Slovenci smo prvi prevod ene najslavnejših Shakespearjevih tragedij, Hamleta, prvič dobili leta 1874; pripravil ga je Dragotin Šauperl; sledilo pa mu je še pet različnih prevodov; Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Janka Modra, Milana Jesiha; zadnjega je prispeval Srečko Fišer.
Fišerjev prevod je uporabljen tudi v stripu z naslovom Hamlet, biti ali ne biti v stripu, ki ga ustvaril slovenski risar Andrej Potrč v sodelovanju s Cirilom Hodnjakom, Tadejem Golobom in Dejanom Kotnikom.
(prim. http://www.delo.si/kultura/oder/britanci-enega-slovenci-pa-sest-hamletov.html)
Za zaključek pa navajamo še najljubši Shakespearjev citat dramaturginje Darje Dominkuš, ki je zapisan v Hamletu.
»Več stvari je v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja vaše modrijanstvo.«
Dramaturginja meni, da je največja modrost prav v spoznanju, da ne moremo razumeti vsega. Vsekakor pa smo zaradi tega spoznanja občutljivejši, bolj dojemljivi in bolj odprti za skrivnosti sveta.
(prim. http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/vse-kraljestvo-dam-za-konja.html)
Andreja Čušin Gostiša
Avtor: Tina Žvab | Maj 1, 2016 | Oddelki, Pikapolonice
Po šaljivem prvem aprilu pride 2. april, mednarodni dan knjig za otroke, v drugi polovici meseca »se odprejo« Slovenski dnevi knjige, noč z 22. na 23 april je Noč knjige, 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic
Sedmošolka Manca je o knjigi napisala takole pesmico:
KNJIGA
Na zadnji polici, v zadnjem kotu mesta,
v zadnji knjigarni –
tam ob slaščičarni,
tam sama živi –
ker se nihče zanjo ne briga –
knjiga.
V sebi modrost skriva,
modrost modrosti, skrite skrivnosti,
ki bi jih rada delila otrokom,
onim, pod hribom, tam gori za blokom.
Pa je že leta nihče ni odprl.
O, da bi kdo vsaj prah z nje otrl!
Knjiga zdaj čaka. Čaka na koga?
Ta knjiga nate čaka.
Da jo odpreš, skrivnosti izveš
in jih širnemu svetu poveš.
Letošnja poslanica Brazilske sekcije Mednarodna zveze za mladinsko književnost (na kratko IBBY) ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, pa se začne:
Nekoč je živela … Princesa? Ne.
Nekoč je bila knjižnica.
Vir: http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/36-slo-novice/252-neko-je-
Pojdimo torej v knjižnice in knjigarne in poiščimo svoje junake, junakinje in vsa čuda sveta!
Andreja Čušin Gostiša
