Avtor: Metoda Leban | Jun 25, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
“Kdor ljubi svojo domovino, spoštuje tudi domovino drugih.” (neznan avtor)
http://www.pregovor.com/kategorije/domovina.html
Šopek za praznik.
Tjaša, 4. r.
25. junija praznuje naša domovina rojstni dan.
Prebirali smo pesmi in prozna besedila, ki so jih slovenski pesniki in pisatelji napisali o domovini. Za praznik pa si skupaj preberimo odlomek iz Cankarjevega Kurenta, starodavne pripovedke, kot jo je naslovil avtor. Odlomek je iz 2. poglavja.
— O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: „Tod bodo živeli veseli ljudje!“ Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: „Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!“ Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! —
https://sl.wikisource.org/wiki/Kurent
Andreja Čušin Gostiša
junij 2017
Avtor: Metoda Leban | Jun 7, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Kdo je to?
Pravimo, da je največji slovenski pisatelj.
Pisal je predvsem za odrasle, njegova dela pa so zelo zahtevna za branje.
Poglejmo si nekaj najbolj znanih naslovov Cankarjevih del:
prozna dela: Na klancu, Kurent, Hiša Marije pomočnice, Martin Kačur, Moje življenje,
dramska dela: Hlapci, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
Kdaj je živel?
Mojster slovenske besede Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl pa je 11. decembra 1918 v Ljubljani.
Naslednje leto bo torej 100. letnica njegove smrti in praznovali bomo Cankarjevo leto.
Priprave na praznično leto so se že začele, za uvod pa se lahko preizkusite v kvizu o poznavanju slovenske književnosti:
https://www.bralnica.com/aktualno/kviz-kako-dobro-poznas-slovensko-knjizevnost/
Kako je razmišljal?
Marsikatera od Cankarjevih misli je še danes zelo živa in napisana tako, kot bi živel pisatelj v našem času. Prav nesmrtnost oz. živosti misli je ena izmed značilnosti resničnih umetnikov.
Ena izmed njegovih t. i. programskih misli je ta:
Moje oči niso mrtev aparat,
moje oči so pokoren organ moje duše.
Poglejmo torej na svet z drugačnim pogledom,
občutljivim za vse okrog nas.
Andreja Čušin Gostiša
maj 2017
Avtor: Metoda Leban | Maj 2, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Mesec april se začne z norčavimi prvoaprilskimi šalami, takoj zatem, 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, pa praznujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Letošnja poslanica in plakat ob tem dnevu sta, tako kot vsako leto, nekaj posebnega.
Pripravila ju je ruska sekcija IBBY (IBBY je Mednarodna zveza za mladinsko književnost).
Poslanico je napisal ruski pisatelj in pesnik Sergej Mahotin,
plakat pa je ustvaril umetnik Mihail Fjodorov.
| Naslov poslanice je Rastimo s knjigo. |
 |
Poslanico si lahko preberete na spletni strani
http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/36-slo-novice/278-poslanica-ob-mednarodnem-dnevu-knjig-za-otroke-2017
Za pokušino pa nekaj misli:
Če kakšen fantek ali punčka reče: »Ne maram brati!«, se mi to zdi smešno. Ker jima ne verjamem. Gotovo tudi jesta sladoled, se igrata, gledata zanimive filme. Drugače povedano, uživata. In branje ni samo delo, vzgoja čustev, razvoj domišljije in celo osebnosti, predvsem je velikanski užitek.
Prav zaradi tega otroški pisatelji sploh pišejo knjige!
Sergej Mahotin
Drugošolka Ivana pa je narisala deklico Ano, ki bere priljubljeno knjigo o Frančku.
 |
Tudi Ivana rada bere Frančka, zdaj pa bere Zverinice od A do Ž in Sapramiško. |
Andreja Čušin Gostiša
april 2017
Avtor: Metoda Leban | Apr 10, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Ko smo se pogovarjali o različnih obletnicah v letošnjem letu, smo ugotovili, da je letošnje leto tudi Plečnikovo leto.
ZAKAJ?
Ker v letu 2017 obeležujemo dve obletnici: 60. obletnico Plečnikove smrti (umrl je 7. 1. 1957) in 145-letnico njegovega rojstva (rodil se je 23. 1. 1872).
KDO JE BIL JOŽE PLEČNIK?
Eden najpomembnejših slovenskih arhitektov, ki je ustvarjal na prelomu in v prvi polovici 20. stoletja, in redni profesor za arhitekturo na ljubljanski univerzi.
Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. Jože Plečnik plecnik.info
KJE JE DELOVAL?
V Ljubljani, na Dunaju in v Pragi.
VESTE, KJE POTEKA PLEČNIKOVA POT?
Začnite na Kongresnem trgu, pojdite prek Vegove ulice na Trg francoske revolucije, kjer se ustavite pri poletnem gledališču Križanke. Pot nadaljujte mimo Zoisovega grabna do Rimskega zidu na Mirju, ki je ostanek obzidja antične Emone, ki ga je Plečnik prenovil na svojevrsten način.
Prek Trnovskega mostu nadaljujte do Plečnikovega Trnovskega pristana, kjer malo počivajte in uživajte na obrežju reke Ljubljanice. Levstikov trg s Šentjakobsko cerkvijo vas že čaka, od tu se sprehodite prek Gornjega trga do Grajskega griča in od tam mimo Čevljarskega mosta do slavnega Tromostovja.
Tam vas bodo vonji in živež povabili na Plečnikove tržnice in do Slovenskega turističnega informacijskega centra (STIC), kjer nasproti nje stoji še ena mojstrovina – poslovno-stanovanjski objekt Peglezen.
http://siol.net/trendi/odkrivaj-slovenijo/plecnikova-pot-po-ljubljani-352985
Letos se bo tako zgodilo veliko zanimivih dogodkov (nekaj pa se jih je že) Plečniku v spomin; razstave, izdaje knjig in drugi dogodki.
Dogajanje lahko spremljate v različnih medijih, tudi na spletu seveda.
Viri:
http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/dogodki-in-novice-517/novice-1309/leto-2017-v-plecnikovi-hisi-v-znamenju-plecnikovega-leta/
http://siol.net/trendi/odkrivaj-slovenijo/plecnikova-pot-po-ljubljani-352985
plecnik.info
Andreja Čušin Gostiša
marec 2017
Avtor: Metoda Leban | Mar 5, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
V februarju, mesecu kulture, vam predstavljamo slovensko slikarko Metko Kraševec, ki je tudi letošnja Prešernova nagrajenka.
Novinarka v Dnevniku jo je pred podelitvijo nagrade vprašala:
Ste nagrade veseli, vam veliko pomeni?
Ja, mi. In to iz več razlogov. Prvič, ker so jo podelili za slikarstvo, drugič, ker sem druga ženska, ki jo je dobila za slikarstvo, kar mi je tudi v veselje, in tretjič je to spodbuda mladim slikarjem, da vztrajajo.
https://www.dnevnik.si/1042760920/kultura/vizualna-umetnost/metka-krasovec-slikarka-presernova-nagrajenka-slikanje-je-pohod-na-himalajo-pri-risanju-skaces-po-potockih
V istem intervjuje je povedala:
Če gremo do Altamire ali afriške puščave, vedno je bila potreba po sliki. Sto let že tulijo, da bo slikarstvo umrlo, a še vedno miga in celo cveti.
Metka Kraševec
se je rodila v Ljubljani leta 1941.
Iz slikarstva je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, izpopolnjevala pa se je v tujini.
Slika velike formate, akril na platno, dela grafike in se ves čas posveča risbi. Ilustrira tudi pesniške zbirke. Od leta 1968 redno razstavlja na številnih razstavah doma in po svetu. Nova dela običajno predstavlja v Galeriji Equrna. Skupaj s takratno generacijo mladih slikarjev in kiparjev ter Tajo Brejc je njena ustanovna članica.
Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja. Od leta 1977 do upokojitve je bila zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Leta 2015 je bila izvoljena za izredno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost.
Vir: Wikipedija
Metka Kraševec pred svojo sliko http://www.rtvslo.si/moja-generacija/prosti-cas/75-let-metke-krasovec-lepota-je-za-slikarja-velik-izziv/404524
Vzemimo si v tem mesecu, in tudi v naslednjih, čas za slike, za besede – in za soljudi, s katerimi lahko izmenjamo svoje podobe in misli.
Andreja Čušin Gostiša
februar 2017
Avtor: Metoda Leban | Jan 2, 2017 | Oddelki, Pikapolonice
Zimska pokrajina (scena iz lutkovne predstave).
V decembru so si otroci z naše klinike na Otorinolaringološki kliniki skupaj z vzgojiteljico in učiteljico ogledali lutkovno predstavo.
Naslov predstave je bil Darilo za lisico Mico.
Predstavo so pripravili študentje in študentke medicinske fakultete. Igrico so spremljali z igranjem na kitaro in s petjem, petju smo se pridružili tudi obiskovalci.
S prisrčnimi ročnimi lutkami so nam pričarali predstavo o lisici, ki je hotela Božičku vzeti vsa darila. Za pomoč je prosila medveda, ki mu je obljubila med. Medo ji je res pomagal in je ugrabil Božičkovega jelenčka. Lisici je izročil vsa darila, vendar lisica ni držala obljube in medvedu ni dala medu.
Lisica in medved.
Medved je bil žalosten in je živalicam povedal, kaj je naredil. Zajček mu je svetoval, naj hitro osvobodi jelenčka. Medved je rešil jelenčka in ta je šel k lisici po darila. Lisico je bolel trebuh od vseh sladkarij, ki jih je pojedla, pa tudi nobena živalca se ni hotela igrati z njo, zato je jelenčku vrnila darila.
Vse živalice so bile vesele in so prepevale.
 Narisane živalice. Eva, 1. razred. |
 Poslikane živalice. |
Ko je bilo predstave konec, pa je prišel še dedek Mraz in obdaroval otroke, mamice in osebje na oddelku. Skupaj smo mu zapeli tudi pesem.
Dedek Mraz.
Andreja Čušin Gostiša
december 2016
