Družina in prijatelji

15. maja obeležujemo svetovni dan družine. Skupaj s šolarji smo razmišljali, kaj je bistvo družine in prijateljstva, še posebno v obdobju, ko v ta odnos poseže težka in zahtevna bolezen.

Družina je tam, kjer se življenje začne in se ljubezen nikoli ne konča.

Družina je lahko velika, majhna, enostarševska, sestavljena, istospolna, rasno ali/in kulturno mešana, družina s članom s posebnimi potrebami, družina s posvojenim otrokom … Zagotovo je prav vsaka družina posebna in unikatna. Pa vendar imajo vse družine nekaj skupnega.
Družina je najranljivejša in hkrati najmočnejša celica, kjer vsi neprestano rastemo. Je prostor, kjer se vsi člani vsak dan učimo ljubezni, potrpežljivosti, iskanja novih, boljših poti, spoznavanja in odpuščanja. Je varen pristan, kjer se počutimo srečne in ljubljene, pomeni nam občutek varnosti, spoštovanja in odgovornosti. Družina je skupek nevidnih vezi, ki nas medsebojno vežejo in ohranjajo našo povezanost skozi vse življenje.

Prijateljici

Pravo prijateljstvo je vrednota, ki osmisli življenje, odpira srca in nam pomaga, da v življenju spoznavamo najboljše različice sebe.  Iz pravega, obojestranskega prijateljstva črpamo moč in pogum za srečevanje z vsakodnevnimi težavami; navdih in potrpežljivost za uresničevanje naših sanj; smeh in solze za brušenje svojega pravega jaza; modrost, s katero odkrivamo, kaj pomeni prava podpora, pravo zaupanje in pristna pomoč, ki ni preračunljiva.  Pravi prijatelj nam nikoli ni v napoto. Za prave prijatelje si izberemo ljudi, ki imajo podobna zanimanja kot mi, enake interese ali podobno gledajo na določene zadeve, ki nam osebno veliko pomenijo.

Dobra prijateljstva lahko:

  • izboljšajo naše počutje,
  • pomagajo doseči naše cilje,
  • zmanjšajo stres in depresijo,
  • nudijo podporo v težkih časih,
  • povečajo našo samovrednost.

Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči. Na bolne otroke so se spomnili tudi otroci, učenci, dijaki in strokovni delavci Ljubljana International School. Poskrbeli so za prekrasno dekoracijo, ki krasi strop skupnega prostora na bolniškem oddelku. Dekoracija je sestavljena iz belih papirnatih golobčkov, ki bolnim otrokom in mladostnikom prinašajo lepe želje in jim rišejo nasmeh na obraz. Hvala za vašo prijazno gesto, prijatelji.

Ana Dobovičnik
maj 2023

April – mesec knjige

2. april – svetovni dan knjig za otroke
20. april – dan slovenske knjige
22. april – noč knjige
23. april – svetovni dan knjige in avtorskih pravic

Junaki dneve radi preživljamo v družbi dobrih knjig, zato beremo vse dni v letu. Praznični mesec knjig smo praznovali nekoliko drugače – izdelali smo si kartonske kamišibaje in z njimi predstavili svoje najljubše pravljice in pesmice.

 

Tone Pavček: BRANJE

Brati pomeni početi podvige.
Brati je možno marsikaj.
Recimo: grozdje in fige in knjige
in med brati še kaj.

Brati je na sploh enostavno.
Črke hrustaš kot zalogaj.
Teže pa je, a tudi bolj slavno,
brati pravilno in hitro nazaj.

A nazaj se daleč ne pride.
Pravo branje le dalje in dalje gre
čez črke in pike, čez vrte in hribe
v Koromandijo ali še dlje.

Dragi knjigoljubci, želimo vam prijetne zmenke z vašimi najljubšimi knjigami.
Knjigoljubec = knjiž. tisti, ki ima rad oz. obožuje knjige in knjižnice.

 

Ana Dobovičnik
april 2023

 

Pomlad

Meseca marca se prične prebujati narava; poženejo nežni cvetovi prvih cvetlic, zasliši se živahno ptičje žvrgolenje, vedno daljši dnevi nas vabijo ven, da ujamemo prve tople sončne žarke.
Marec je tudi mesec, ki je prepleten s kar nekaj prazniki in navadami. Praznujemo dan žena, gregorjevo, materinski dan. To so dnevi, polni hvaležnosti, drobnih pozornosti, spominov in predvsem iskrenih želja.

Tudi naši učenci so se razveselili pomladi. Na ustvarjalen način so prikazali prebujanje narave, v svoje umetnine pa ujeli pisane barve, ki prinašajo lepe želje. Le oni vedo, komu so ti cvetovi in želje namenjeni.

Pomlad

S petjem in plesom pesmice Bele snežinke smo se poslovili od zime in priklicali pomlad. Učenje pesmice je potekalo s pomočjo simbolov. Ta način zapisa pesmi se je zdel učencu zelo zabaven in besedila se je naučil veliko hitreje, kot bi se ga sicer.

Slovo od zime

Bele snežinke
Zvezdice bele, bele snežinke, padajo, padajo tiho z neba.
Beli metuljčki, bele snežinke, iščejo, iščejo pot do sveta.
Zvezdice bele čuvajo zemljo, čuvajo v zemlji skriti zaklad.
Beli metuljčki ji nosijo sanje, sanje in misel na zlato pomlad.

Ana Dobovičnik
marec 2023

15. 2. – Mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Leta 2002 ga je ustanovila mednarodna organizacija International Childhood Cancer Day, ki se zavzema za napredno zdravljenje in oskrbo ter spodbuja k večjemu razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov v času zdravljenja ter po zdravljenju.

Čemu simbol zlata pentlja?
»Zlato je plemenita kovina. Prav tako so plemeniti naši otroci. Predstavlja plamen upanja in čistost otroških src. Simbolizira boj z rakom. Zlato mora skozi ogenj, da postane močnejše in trpežnejše. Takšna je tudi pot Junakov – otrok z rakom. Po vseh težavah in bolečinah, ki jih izkusijo, so močnejši in pogumnejši. Zato jih imenujemo Junaki z veliko začetnico.«

Vir: 15. 2. – Mednarodni dan boja proti otroškemu raku – Junaki 3. nadstropja (junaki3nadstropja.si)

15. 2. – Mednarodni dan boja proti otroškemu raku

V sodelovanju z društvom Junaki 3. nadstropja smo otrokom in mladostnikom, ki se zdravijo na Kliničnem oddelku za hematologijo in onkologijo, na njihov dan pripravili presenečenje. Po zelo dolgem času smo se lahko zbrali vsi skupaj in v družbi znanega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana preživeli eno uro z nasmehom na obrazu. Prisluhnili in nasmejali smo se pisateljevim hudomušnim prigodam in nezgodam, ki so vse popolnoma resnične in so zapisane v njegovih knjigah. Med drugim smo izvedeli, kako muha prepozna dobro juho, slišali grde pesmi, ki jih poje papiga, videli Primoževe buške, ki jih ima, ker se mu na poti kar naprej nastavljajo znaki in drevesa, spoznali kužka, ki je bil zaljubljen kot pes, in slišali, kako je palček ujel ladjo. Skupaj nam je bilo prijetno in zabavno. Hvala za obisk, Primož!

Tisti, ki ste dogodek zamudili, nič ne de, saj nam je Primož Sudodolčan za oddelčno knjižnico podaril nekaj svojih knjig, ki nas bodo razveseljevale ob samostojnem ali skupnem branju.

Obisk pisatelja Primoža Suhodolčana

Ana Dobovičnik
februar 2023

Zima, zima bela

Kakšna bi bila zima brez snega? Čudna, poletna! In letošnja zima je bila dolgo zelo “poletna”. Potem pa nam je januar končno postregel s snegom. Mnogi, predvsem odrasli, smo ob tem pomislili na zastoje, zamude, plundro, mokroto in mraz. Otroke pa je sneg navdal s posebnim veseljem. Ob pogledu skozi okno na zasneženo pokrajino so imeli v mislih le eno: da bi zima vztrajala, da se bodo tudi oni naužili zimskih radosti v prihajajočih dneh, ko bodo ponovno doma.

Pozimi lahko delamo kepe, snežake, lahko se sankamo, se valjamo po snegu, kepamo in smučamo.

Zimsko pa je bilo tudi v Bolnišnični šoli. O zimi smo se pogovarjali. Brali smo zimske zgodbice, peli zimske pesmice, pili zimske čajčke. In seveda smo veliko ustvarjali, zimske umetnine, kaj pa drugega.

.

Za nas je bil snežno obarvan začetek leta navdihujoč in ustvarjalen. Zima naj nam vsem še dolgo buri domišljijo in nas navdaja z veseljem, ki prepogosto tako hitro skopni.

 

Ana Dobovičnik
januar 2023

Trije dobri možje

December je poln lučk, bleščic, veselja in dobrih želja. Za otroke pa je predvsem čas pričakovanja praznikov in daril, ki jih prinesejo trije dobri možje. Le-ti tudi letos niso pozabili na bolne otroke. Obiskali so jih kar v njihovih bolniških sobah na Pediatrični kliniki.

Sv. Miklavž ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pridne otroke obdaruje na predvečer svojega godu (6. 12.), vsi neubogljivi otroci pa dobijo šibo. S svojim spremstvom, del katerega so tudi parklji in angeli, hodi po hišah in pušča darila v posodah, peharjih, krožnikih, nogavicah ali škornjih, ki jih zvečer nastavijo otroci.

Miklavž z angelčki na obisku pri junakih 3. nadstropja.

Božiček v današnji podobi ima svoj izvor v reklamni akciji Coca-Cole v 30. letih 20. stoletja. Hitro se je razširil po svetu, v Sloveniji pa se je uveljavil konec 80. let prejšnjega stoletja. Otroke pozdravlja na raznih prireditvah, v trgovinah in na ulicah, obdaruje pa nas doma. Darila pusti pod božično jelko ali v nogavici.

Mami, poglej, Božiček mi maha skozi okno!

Dedek Mraz se je kot obdarovalec otrok v Sloveniji po zgledu iz Sovjetske zveze prvič pojavil konec leta 1948. Leta 1952 je Maksim Gaspari oblikoval značilni videz »slovenskega« dedka Mraza, prijaznega starca, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah. Darila nam pusti pod novoletno smrečico.

Najsrečnejši ljudje nimajo vsega in najboljšega, oni naredijo najboljše iz česarkoli.             V letu, ki prihaja, poiščimo srečo in najboljše v vsem, kar nas obdaja.                                                    Otroci, mladostniki in osebje s Kliničnega oddelka za hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki

 

Ana Dobovičnik
december 2022