Avtor: Metoda Leban | Jun 9, 2020 | Marjetice, Oddelki
V bolnišnični šoli na URI Soča je pouk v času epidemije koranavirusa potekal, kot drugod po Sloveniji, na daljavo. Med našimi učenci, ki smo jih poučevali na ta način, je bil tudi Matija, zelo zavzet tretješolec. Ob podpori svoje šole, strokovnjakov na Soči, naše šole ter staršev mu je, kljub bolezni in na daljavo, uspelo opraviti vse šolske obveznosti, in to odlično. Res, izjemen uspeh.
Matija je v koronačasu postal pravi računalniški mojster. Pripravil je več zelo zanimivih ppt predstavitev, več odličnih in raznovrstnih posnetkov, učil se je preko Zooma.
V tem času pa se je še pokazalo, da ima naš Matija zares veliko talentov. Je zelo dober matematik, pozor – tudi kuhanje ter priprava sladic mu gresta zelo dobro od rok; ob večerih pa je doma, kot kak izkušen novinar, vodil okrogle mize o različnih temah. Ob tem je poskrbel še za sladka presenečenja, ki so v hipu izginila.
V mesecu maju se je Matija ponovno vrnil na rehabilitacijo na Sočo. Pri eni od učnih ur je nastal spis Drveče mesto in recept Piškoti s čokoladnim čipsom.
Drveče mesto
Jože živi v Drvečem mestu.
V tem mestu se vsem mudi na sestanek, na trening, po otroka v šolo ali kam drugam. Nihče nima časa posedeti s prijatelji. V tem mestu avtomobili drvijo, zato prihaja do nesreč. Nihče ne hodi več peš, jejo samo hitro hrano in zato so debeli. Otroci nimajo časa za igranje, zato v tem mestu sploh nimajo igrač. Tudi Jožetu se vedno zelo mudi, tako zelo, da včasih pozabi celo nahraniti psa Rudolfa.
V tem mestu je dolgočasno živeti.
Edina dobra stvar pa je, da pečejo piškote s čokoladnim čipsom za zajtrk.
Matija, 3. razred
Zajtrk v Drvečem mestu. Matija, 3. razred
Tanja Babnik
maj 2020
Avtor: Metoda Leban | Mar 6, 2020 | Marjetice, Oddelki
V sredo, 26. 2. 2020, so učenci bolnišnične šole URI Soča odšli v Moderno galerijo.
V galeriji so si ogledali razstavo Alena Ožbolta z naslovom Veš, slikar svoj dolg.
Ogled razstave je bil za učence zelo zanimiv. Svoje vtise so z ustvarjanjem izrazili na umetniški delavnici, ki je sledila ogledu razstave.
Po razstavi.
»Razstava mi je bila zelo všeč.«
Naia, 8 let.
Kozarci za gledanje.
»Najbolj všeč mi je bila velika soba z dramatično glasbo.«
Eva, 9 let.
Pred sobo z dramatično glasbo.
»Všeč mi je bilo vse. Najlepše je bilo ustvarjati.«
Iza, 9 let.
»Najbolj všeč mi je bilo, kjer sem videl dva človeka na slikah. Tudi »suho morje« bo ostalo v mojem spominu, saj je modra barva moja najljubša barva.«
Miha, 10 let.
Suho morje.
»Ponosna sem na svoj izdelek, ki ga bom odnesla domov in ga podarila mami in očetu.« Eneja, 8 let.
Nevidni daljnogled.
»V galeriji mi je bilo zelo lepo. Lepo mi je bilo, ker sem se peljala s posebnim vozilom. Lepo je bilo tudi, ker sem risala srčke.«
Inga, 8 let.
Naši izdelki na razstavi.
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
februar 2020
Avtor: Metoda Leban | Feb 4, 2020 | Marjetice, Oddelki
Ime mi je Tymofii, star sem 11,5 let. Rodil sem se v Ukrajini, v mestu Kijev. Moj materni jezik je ruščina. V Ukrajini sem živel šest let. Z družino smo se preselili v Slovenijo, v mesto Maribor. Maribor je bistveno manjše mesto kot Kijev, saj ima Kijev tri milijone prebivalcev.
Kijev je tudi veliko bolj onesnaženo mesto. V njem živijo moji sorodniki: babuška Saša, deduška Vitja, babuška Glja, deduška Ivan, polsestra Lena in ostalo sorodstvo.
V Ukrajini je hrana drugačna kot v Sloveniji. Zelo rad imam BORŠČ. To je rdeča juha. V njej je krompir, zelje, čebula, česen, korenje, paradižnik, rdeča pesa in včasih tudi fižol.
Zelo rad rišem živali in avtomobile. Moji najljubši živali sta zebra in žirafa.
Tymofii, 11 let
 Sem Tim in zelo rad rišem. |
 Moja najljubša žival je zebra. |
Tanja Babnik
januar 2020
Avtor: Metoda Leban | Dec 28, 2019 | Marjetice, Oddelki
V okviru projekta Spanjanje, ki se odvija v sodelovanju med bolnišnično šolo, podjetjem Span Slovenia in URI Soča, je potekala predstavitev koledarja Brečasje, avtorja Arneja Hodaliča.
Srečanje je bilo namenjeno tudi pregledu dejavnosti v letu 2019, ki jih podjetje Span Slovenia dobrodelno namenja bolnišnični šoli in URI Soča.
Pred začetkom dogodka je potekal mini bazar bolnišnične šole. Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu otroške in mladinske leposlovne literature.
V uvodu so se predstavili učenci bolnišnične šole z literarnim prispevkom Jelen Pikec in pajek Lovro.
Melani, Eva in Lija predstavijo svojo zgodbico
JELEN PIKEC IN PAJEK LOVRO
Nekoč sta živela ata samec Leon in mama samica Lepotica. Nekega dne je mama Lepotica skotila malega srnjačka. Dala sta mu ime Pikec, ker je imel na vratu znamenje. Začelo je snežiti in mali Pikec je bil zelo premražen. Zeblo ga je v njegova drobna kolena. V daljavi je videl staro hiško. Ko se ji je približal, je vstopil. Zagledal je pajka Lovra, ki je zapletal mrežo. Prestrašil se je. Močno je zavpil.
Pikec je ves prestrašen vprašal: »Kaj pa boš s tako zapleteno, tanko mrežico?«
Lovro: »Ja, saj veš. Zima je. Ni kaj dosti dobiti za pod zob. Čas tako počasi teče. V trebuhu pa kruli in kruli«.
Pikec: »Tudi meni kruli in pozimi čas počasi teče. Hodiš in hodiš, iščeš in iščeš.«
Lovro: »Veš, v to mrežo se je končno ulovila bolha, ki je skočila iz vreče.«
Pikec: »Zanimivo, iz velike vreče? Je v njej morda še kaj?«
Lovro: »Poglejva skupaj!«
Odpreta vrečo in se začudita: »Ooooo, tukaj so pa same dobrote.«
Pikec: »Le kdo jih je prinesel?«
Lovro: »Zagotovo so bili dobri ljudje.«
Pikec: »Res je, dobri ljudje, kakršni so tudi danes z nami.«
Okrašena smrečica
PRAZNIČNO VOŠČILO
So poti, ki vodijo v nove kraje,
so poti, na katerih se marsikaj doživi,
so poti, ki vodijo v nova spoznanja,
in so poti, ki vodijo v srca ljudi.
Sabina Andlovic, Tanja Babnik
december 2019
Avtor: Metoda Leban | Dec 6, 2019 | Marjetice, Oddelki
V sredo na knjižni sejem smo odšli,
da bi kupili knjige si.
Jona iskala knjigo je za brata.
Kadar njen Lan bere,
skrije se za vrata.
Strip mu bo gotovo všeč,
kjer v njem črk ni preveč.
Matica navdušujejo rekordi,
veliki kot gosposki lordi,
zbrani v knjigi Guinnessovi.
Maja ima brata nogometaša,
ki skoraj Lionela prekaša.
Nabritega mulca je kupila,
brala ga bosta,
se v odejo zavila,
pred svetom se skrila.
Naša Eva, vsa vesela,
po sejmu z vozičkom je drvela.
Ponudbo je pregledovala, se glasno smejala.
Iskala knjigo o škotskem je ovčarju,
ki družbo ji bo delal v njenem stanovanju.
Ian navihan, razigran,
po sejmu se je razgledoval,
pravo knjigo je iskal.
Lov na pošast končno je našel!
Knjige bomo brali vsi.
Za zabavo in sprostitev,
da pester bo naš popoldan
in z domišljijo začeli bomo dan.
Eva, 8 let, Jona, 14 let, Maja, 15 let, Ian, 7 let, Matic, 12 let.
Na knjižnem sejmu.
Maja, 15 let.
Avtor: Metoda Leban | Nov 5, 2019 | Marjetice, Oddelki
Naše sonce skozi teleskop
Ian, 8 let
V letu astronomije smo učenci bolnišnične šole spoznavali naše osončje.
V torek, 8. 10. 2019, nas je obiskal gospod Andrej Lajovic iz astronomskega društva Vega.
V dopoldanskem času smo v bolnišnični šoli raziskovali osončje in planete ter naredili nekaj poizkusov. Izstrelili smo raketo v vesolje, naredili rdečo pego, gledali dnevne zvezde ter naredili in prikazali Saturnov obroč.
Osončje
Popoldan nas je obiskal gospod Andrej iz astronomskega društva Vega. S seboj je prinesel teleskop. Že sama naprava je bila zanimiva. Skozi teleskop smo gledali naše sonce. Videli smo rdeči krog, okoli njega pa je bilo temno.
Spoznavamo teleskop
Sonce je bilo zelo zanimivo, žareče rdeče, in vsi smo ga želeli večkrat videti.
Opazovali smo tudi potovanje sonca s pomočjo senc.
Potovanje sence
Bilo je lepo, zabavno, poučno in zanimivo.
Upamo, da bomo skupaj pogledali še zvezde in luno.
Hvala gospodu Andreju za obisk in poučno izkušnjo.
Pogled skozi teleskop
Učenci bolnišnične šole na URI Soča
Ian, Eva, Melisa, Klemen, Jona
Pripravili:
Tanja Babnik
Sabina Andlovic
oktober 2019
