V okviru projekta Spanjanje, ki se odvija v sodelovanju med bolnišnično šolo, podjetjem Span Slovenia in URI Soča, je potekala predstavitev koledarja Brečasje, avtorja Arneja Hodaliča.
Srečanje je bilo namenjeno tudi pregledu dejavnosti v letu 2019, ki jih podjetje Span Slovenia dobrodelno namenja bolnišnični šoli in URI Soča.
Pred začetkom dogodka je potekal mini bazar bolnišnične šole. Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu otroške in mladinske leposlovne literature.
V uvodu so se predstavili učenci bolnišnične šole z literarnim prispevkom Jelen Pikec in pajek Lovro.
Melani, Eva in Lija predstavijo svojo zgodbico
JELEN PIKEC IN PAJEK LOVRO
Nekoč sta živela ata samec Leon in mama samica Lepotica. Nekega dne je mama Lepotica skotila malega srnjačka. Dala sta mu ime Pikec, ker je imel na vratu znamenje. Začelo je snežiti in mali Pikec je bil zelo premražen. Zeblo ga je v njegova drobna kolena. V daljavi je videl staro hiško. Ko se ji je približal, je vstopil. Zagledal je pajka Lovra, ki je zapletal mrežo. Prestrašil se je. Močno je zavpil.
Pikec je ves prestrašen vprašal: »Kaj pa boš s tako zapleteno, tanko mrežico?«
Lovro: »Ja, saj veš. Zima je. Ni kaj dosti dobiti za pod zob. Čas tako počasi teče. V trebuhu pa kruli in kruli«.
Pikec: »Tudi meni kruli in pozimi čas počasi teče. Hodiš in hodiš, iščeš in iščeš.«
Lovro: »Veš, v to mrežo se je končno ulovila bolha, ki je skočila iz vreče.«
Pikec: »Zanimivo, iz velike vreče? Je v njej morda še kaj?«
Lovro: »Poglejva skupaj!«
Odpreta vrečo in se začudita: »Ooooo, tukaj so pa same dobrote.«
Pikec: »Le kdo jih je prinesel?«
Lovro: »Zagotovo so bili dobri ljudje.«
Pikec: »Res je, dobri ljudje, kakršni so tudi danes z nami.«
Okrašena smrečica
PRAZNIČNO VOŠČILO
So poti, ki vodijo v nove kraje,
so poti, na katerih se marsikaj doživi,
so poti, ki vodijo v nova spoznanja,
in so poti, ki vodijo v srca ljudi.
Sabina Andlovic, Tanja Babnik
december 2019
