Avtor: Tina Žvab | Feb 28, 2024 | Nerazvrščeno, Oddelki, Žogice nogice
Psihologija barv pravi, da je rumena barva sonca, svetlobe in optimizma, barva duha in razuma. Barva, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Vsega naštetega smo si obetali v preteklem februarju, ko smo se navduševali nad umetnino španskega umetnika Joana Mirója z naslovom Prva iskra dneva II. Dnevi so se pričeli daljšati in tudi sonce nas je na trenutke malce razvajalo. Dobili smo občutek, da smo bili s pustno maškarado uspešni in da smo odgnali zimo proč.
Miró je ustvarjal živahne in spontane slike, ki pogosto vsebujejo simbolične oblike, barvne lise, intenzivne barve in v gledalcu vzbujajo občutek otroške igrivosti. V svojih delih je združeval elemente abstraktne umetnosti in nadrealizma s sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi.
Na rumenem ozadju lebdijo abstraktni znaki, ki spominjajo na ptice v letu, iskrice svetlobe in zvezde.
Prva iskra med učenci, ki je posegla po ustvarjanju umetnine meseca, je bila izjemna tretješolka Doroteja. Ni pa bila le prva, temveč tudi edina iskrica, ki je popolnoma sama izdelala celotno reprodukcijo. Od skice do barvanja ozadja, pa umetelnega umeščanja lebdečih okroglih oblik, ki so nastale s trganjem in izrezovanjem odprtin v slikovno ploskev, do zadnjih intenzivnih nanosov oglja in malce špricanja s črno barvo. Iz prazne beline papirja je zgradila intenzivno in skoraj na las podobno lastno sliko Prve iskre dneva II.
Dorotejina Prva iskra dneva II.
S prešernim nasmehom smo ob koncu vsi skupaj pogledovali proti Dorotejini mojstrovini in sliko razstavili pred vrata učilnice.
Mesec februar pa smo zaključili z nasmehom na obrazu in tole mislijo, španskim pregovorom: »Nasmehni se življenju in življenje ti bo vrnilo ta nasmeh.«
Tina Žvab
februar 2024
Avtor: Tina Žvab | Feb 2, 2024 | Oddelki, Žogice nogice
Tokrat vam bomo predstavili dve umetnini. Prva je nastala v mesecu decembru, ko smo v pričakovanju snega nestrpno pogledovali v nebo. Ob tem pa smo izdelovali najrazličnejše božične okraske, voščilnice, darilca ter v skupni reprodukciji skušali prelivati barve. Po zgledu slike Fudži avtorja Gerharda Richterja smo se spopadali z abstraktno sliko, v kateri smo iskali privid zasneženega mesta.
Prelivanje barv od zelene do bele k rdeče oranžni in spet nazaj k zeleni.
Tehnično izvedbo je spretno domislila dijakinja Tjaša. Kot eksperiment je najprej ustvarila manjšo različico slike, pri kateri je preizkušala različna orodja, s katerimi bi dosegla pravšnji učinek nanosa barve. Na koncu se je odločila za obarvano podlago, prek katere je z gobico nanašala belo barvo. Tudi pri veliki reprodukciji je pripravila dobršen del podlage in z manjšo vzorčno sliko pomagala pri delu Nermi, ki je njeno delo nadaljevala. Slika je nato nekaj dni počivala, dokler se dijakinja Tjaša ni vrnila in kar sama do potankosti dodelala končni izdelek.
Kaj vidite na sliki vi?
V prvem mesecu novega leta pa smo z umetnino meseca odpotovali na Daljni vzhod, vse tja do gore Fudži na Japonskem. Zgledovali smo se po umetnini priljubljenega japonskega umetnika z imenom Katsushika Hokusai.
Po vodi pluje majhen čoln, ki prevaža veje in vejice. V daljavi se proti modremu nebu dviga zasnežena gora. Na mirni obali pa je osamljena figura, ki vodi otovorjenega konja.
Grafika Reka Tama v Musashiju je le ena iz serije grafik 36 pogledov na goro Fudži.
Skico te umetnine je skoraj v celoti pripravila dijakinja Nerma. Nadobuden tretješolec Liam je tako lahko kaj hitro vzel barvice in flomastre ter pričel z barvanjem nekaterih delov kopnega in dreves. Naša vztrajna dijakinja Tjaša je dodelala preostanek skice in prav tako z barvo zapolnila preostanek kopnega, morskih valov in gore. Posebno pozornost je namenila figuri in čolnu, ki ju je do potankosti izrisala.
Sliko je dokončno zapolnila in s črtami dopolnila Nerma, ko se je konec meseca ponovno vrnila na oddelek.
Pogled na goro Fudži z oddelka žogic nogic.
Ko smo premišljevali ob ustvarjanju te japonske umetnine, smo se posebej ustavili ob japonskem pregovoru: »Nesreča je lahko tudi most na poti k sreči.«
Na ogled pa vam ponujamo tudi koledar z našimi lanskoletnimi umetninami.
S koledarjem smo obdarili zdravstveno osebje, ki skrbi za vse naše žogice nogice.
V novem letu vam želimo obilo lepih in mirnih poti k sreči.
Tina Žvab
januar 2024
Avtor: Tina Žvab | Jan 23, 2024 | Nerazvrščeno
Pred dnevi smo v bolnišničnih šolskih oddelkih OŠ Ledina uresničili kulturni dan Umetnost na obisku. Učenci in dijaki so se na raznolike načine predajali kulturnim vsebinam. Obiskala nas je slikarka in ilustratorka Laura Ličer, ki je z mladimi ustvarila nadvse zaupen odnos, v našo sredino pa je vnesla pravo umetniško vzdušje. Pripovedovala nam je o svojem življenju in ustvarjanju. Uživali smo ob razlaganju umetniških podob – Laurinega bitjastovzorčastega sveta. Mladi so spoznavali tehnike slikanja, knjižne ilustracije in mačji tarok.
 Ilustratorka Laura Ličer |
 Ustvarjanje otroških rok v Bolnišnični šoli |
S svojim obiskom nas je počastil tudi pisatelj Tone Partljič, ki se je druženja z otroki in mladostniki nadvse veselil. Gostovanje je prineslo obilo radosti in smeha. Pozorno smo lahko prisluhnili pisateljevim anekdotam in dogodivščinam njegovega Domna. Pisatelju so otroci postavljali veliko najrazličnejših vprašanj in poizvedovali o njegovem življenju in delu. Na koncu so se preizkusili še v igralskih veščinah. Uprizorili so izseke različnih pravljic, gledalci pa smo morali uganiti njihove naslove.
Tone Patrljič z učiteljicami iz Bolnišnične šole
Na koncu smo pisatelju v spomin izročili otroško risbo, umetnost na obisku pa smo s pomočjo objektiva skrbno spravili v arhiv naše šole.
Manja Žugman
Avtor: Tina Žvab | Nov 30, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Letošnji november je bil za mnoge poln težkih in deževnih dni. Naj gre za kapljice z neba ali solze, lahko z nekaj truda v njih poleg žalosti vidimo tudi olajšanje in razlog za upanje. V to smer smo skušali razmišljati ob ustvarjanju umetnine z naslovom Dekle s solzo I.
Roy Lichtenstein je naslikal več različic svetlolasih deklet, ki točijo solze. Z njimi je želel izpostaviti obdobje v dvajsetem stoletju, ko so se ženske v ZDA intenzivno borile za enake pravice. Lichtenstein je bil poleg Andyja Warhola osrednji predstavnik pop art umetnosti. Za njegova dela so značilne podobe, zamejene s stripovskimi okvirčki in pogosto obdane z miselnimi oblački. V njegovih slikah in grafikah so prisotne žive, čiste barve, pogosto je analogijo s stripom poudaril tudi s pikicami, značilnimi za takratne tiskarske tehnike.
Pramen svetlih las, žalostno oko in velika solza
Skico za naše Dekle s solzo je ustvarila osmošolka Ema. Natančno je opazovala izvirne oblike in jih v ustreznem merilu prenesla na papir. Podrobnosti je dodelala srednješolka Nerma, ki je risbo tudi poudarila s črnim flomastrom. Delo je nadaljevala sedmošolka Ema. Sprva je obarvala lase, nato pa so jo k delu priklicale rdeče pike. V sodelovanju s srednješolko Saro sta del slike gradili skupaj. Srednješolka Janja se je za njima spopadla z modrimi vzporednicami in dovršeno ustvarila vibrirajoč raster. Nekaj podrobnosti na rumeni podlagi je nato zastavil tretješolec Liam, dijakinja Tjaša pa je dodala zadnje poteze in popravke, ki so bili potrebni.
Dekle s solzo
Dekle s solzo naj bi predstavljalo notranji boj in moč za premagovanje težkih dni. Včasih vira moči ni lahko najti, pogosto pa se skriva globoko v nas samih, v naših koreninah. Tudi ameriški pregovor nas opominja na to: »Živimo iz svojih korenin in ne iz svojih vej.«
Tina Žvab
november 2023
