Umetnina meseca aprila 2024

Pomlad je veselo zakorakala med nas. Cvetlice, drevesa in celotna narava že kažejo svoje raznolike barve. Tudi živalski svet se je prebudil iz zimskega spanja, ptice selivke so se vrnile domov in nam lepšajo jutra s svojim petjem. V ptičji svet smo skočili tudi z aprilsko umetnino meseca. Opazovali smo votlinskega drozga, ki ga je naslikal sodobni kanadski umetnik Jerry R. Markham. Votlinski drozg je sorodnik sinice, domuje in gnezdi v Severni Ameriki.

Moder ptič na veji deluje odločno in pogumno. Pripravljen je na nov dan.

 

Kdo drug bi bil boljši kandidat za ustvarjanje ptičje podobe kot naša dijakinja Tjaša, ki je tudi sicer izvrstna poznavalka ptic. Odločno in pogumno se je lotila skice in pri tokratni umetnini nadaljevala tudi s slikanjem motiva. Zavzeto je mešala modre odtenke barve in s previdnimi ter natančnimi potezami nanašala posamezna peresa. Resnično se je izkazala in v dveh dneh v celoti ustvarila našega modrega ptiča. Pri ozadju je najprej sodelovala dijakinja Nerma, nato pa šestošolka Sara. Zadnji delček ozadja je dodelal devetošolec Luka in slika je bila nared. Luka je navihano vključil v sliko tudi podpis, ki smo mu dodali še Tjašino ime, saj brez njenega truda ptič ne bi tako dobro uspel.

Modrine in odločnosti ji ne manjka.

 

Ustvarili smo čudovito sliko in kar nekaj občutkov sreče.
Po zgledu kanadskega pregovora smo jih kar sami ustvarili.

»Nekateri srečo iščejo, drugi jo ustvarijo.«
kanadski pregovor

 

Tina Žvab
april 2024

 

 

Umetnina meseca marca 2024

Marec je mesec v znamenju žensk. Dan žena in materinski dan odmerjata čas in prostor za poklon in posebno zahvalo ženskam, ki so nam pomembne. Tudi umetnina meseca marca je prikazovala žensko. Posebno predstavnico nežnejšega spola, ženo slikarja Henrija Matissa.

Ženska s klobukom je prelomno delo v razvoju moderne umetnosti. Avtor Henri Matisse je na sliki uporabil osupljivo in nevsakdanjo barvno paleto, kar je nasprotovalo tedanjim tradicionalnim predstavam slikarstva. S tem je nastala nova slikarska smer, ki so jo poimenovali fauvizem. Fauvisti so se zavzemali za čisti in pogosto ploskovit nanos barv brez plastične modelacije, brez perspektive in čustvenih poudarkov. Čustva in občutke so želeli izraziti z barvo in obliko.

Barvita podoba ženske s klobukom, ki zre v nas.

 

Dijakinja Tjaša je skrbno izrisala skico in poslikala ozadje. Slikanja obraza se je nato lotila dijakinja Nerma. Sedmošolka Ema je poskrbela za klobuk, četrtošolka Nina pa za preostanek slike z obleko. Živahni in raznoliki odtenki barv so bili zanimiv izziv za vse štiri ustvarjalke. Kljub temu da je slika nastajala po delih, je v končni obliki zaznati enovitost in trdno zaključeno celoto.

Ameli, kakor jo vidijo Tjaša, Nerma, Ema in Nina.

 

V marcu je bilo veliko slišati o ženskah. Pomembno je spregovoriti in dati glas tistim, ki so ranljivejši. Včasih pa je modro ozavestiti tudi tale francoski pregovor:
»Poslušaj, preden spregovoriš, mogoče sprevidiš, da je bolje, če molčiš.«

Tina Žvab
marec 2024

 

 

Umetnina meseca februarja 2024

Psihologija barv pravi, da je rumena barva sonca, svetlobe in optimizma, barva duha in razuma. Barva, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Vsega naštetega smo si obetali v preteklem februarju, ko smo se navduševali nad umetnino španskega umetnika Joana Mirója z naslovom Prva iskra dneva II. Dnevi so se pričeli daljšati in tudi sonce nas je na trenutke malce razvajalo. Dobili smo občutek, da smo bili s pustno maškarado uspešni in da smo odgnali zimo proč.

Miró je ustvarjal živahne in spontane slike, ki pogosto vsebujejo simbolične oblike, barvne lise, intenzivne barve in v gledalcu vzbujajo občutek otroške igrivosti. V svojih delih je združeval elemente abstraktne umetnosti in nadrealizma s sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi.

Na rumenem ozadju lebdijo abstraktni znaki, ki spominjajo na ptice v letu, iskrice svetlobe in zvezde.

 

Prva iskra med učenci, ki je posegla po ustvarjanju umetnine meseca, je bila izjemna tretješolka Doroteja. Ni pa bila le prva, temveč tudi edina iskrica, ki je popolnoma sama izdelala celotno reprodukcijo. Od skice do barvanja ozadja, pa umetelnega umeščanja lebdečih okroglih oblik, ki so nastale s trganjem in izrezovanjem odprtin v slikovno ploskev, do zadnjih intenzivnih nanosov oglja in malce špricanja s črno barvo. Iz prazne beline papirja je zgradila intenzivno in skoraj na las podobno lastno sliko Prve iskre dneva II.

Dorotejina Prva iskra dneva II.

 

S prešernim nasmehom smo ob koncu vsi skupaj pogledovali proti Dorotejini mojstrovini in sliko razstavili pred vrata učilnice.

Mesec februar pa smo zaključili z nasmehom na obrazu in tole mislijo, španskim pregovorom: »Nasmehni se življenju in življenje ti bo vrnilo ta nasmeh.«

 

Tina Žvab
februar 2024

 

Umetnina meseca decembra 2023 in januarja 2024

Tokrat vam bomo predstavili dve umetnini. Prva je nastala v mesecu decembru, ko smo v pričakovanju snega nestrpno pogledovali v nebo. Ob tem pa smo izdelovali najrazličnejše božične okraske, voščilnice, darilca ter v skupni reprodukciji skušali prelivati barve. Po zgledu slike Fudži avtorja Gerharda Richterja smo se spopadali z abstraktno sliko, v kateri smo iskali privid zasneženega mesta.

Prelivanje barv od zelene do bele k rdeče oranžni in spet nazaj k zeleni.

 

Tehnično izvedbo je spretno domislila dijakinja Tjaša. Kot eksperiment je najprej ustvarila manjšo različico slike, pri kateri je preizkušala različna orodja, s katerimi bi dosegla pravšnji učinek nanosa barve. Na koncu se je odločila za obarvano podlago, prek katere je z gobico nanašala belo barvo. Tudi pri veliki reprodukciji je pripravila dobršen del podlage in z manjšo vzorčno sliko pomagala pri delu Nermi, ki je njeno delo nadaljevala. Slika je nato nekaj dni počivala, dokler se dijakinja Tjaša ni vrnila in kar sama do potankosti dodelala končni izdelek.

Kaj vidite na sliki vi?

 

 

V prvem mesecu novega leta pa smo z umetnino meseca odpotovali na Daljni vzhod, vse tja do gore Fudži na Japonskem. Zgledovali smo se po umetnini priljubljenega japonskega umetnika z imenom Katsushika Hokusai.

Po vodi pluje majhen čoln, ki prevaža veje in vejice. V daljavi se proti modremu nebu dviga zasnežena gora. Na mirni obali pa je osamljena figura, ki vodi otovorjenega konja.

Grafika Reka Tama v Musashiju je le ena iz serije grafik 36 pogledov na goro Fudži.

 

Skico te umetnine je skoraj v celoti pripravila dijakinja Nerma. Nadobuden tretješolec Liam je tako lahko kaj hitro vzel barvice in flomastre ter pričel z barvanjem nekaterih delov kopnega in dreves. Naša vztrajna dijakinja Tjaša je dodelala preostanek skice in prav tako z barvo zapolnila preostanek kopnega, morskih valov in gore. Posebno pozornost je namenila figuri in čolnu, ki ju je do potankosti izrisala.

Sliko je dokončno zapolnila in s črtami dopolnila Nerma, ko se je konec meseca ponovno vrnila na oddelek.

Pogled na goro Fudži z oddelka žogic nogic.

 

Ko smo premišljevali ob ustvarjanju te japonske umetnine, smo se posebej ustavili ob japonskem pregovoru: »Nesreča je lahko tudi most na poti k sreči.«

Na ogled pa vam ponujamo tudi koledar z našimi lanskoletnimi umetninami.

S koledarjem smo obdarili zdravstveno osebje, ki skrbi za vse naše žogice nogice.

 

V novem letu vam želimo obilo lepih in mirnih poti k sreči.

 

Tina Žvab
januar 2024

 

Umetnost na obisku

Pred dnevi smo v bolnišničnih šolskih oddelkih OŠ Ledina uresničili kulturni dan Umetnost na obisku. Učenci in dijaki so se na raznolike načine predajali kulturnim vsebinam. Obiskala nas je slikarka in ilustratorka Laura Ličer, ki je z mladimi ustvarila nadvse zaupen odnos, v našo sredino pa je vnesla pravo umetniško vzdušje. Pripovedovala nam je o svojem življenju in ustvarjanju. Uživali smo ob razlaganju umetniških podob – Laurinega bitjastovzorčastega sveta. Mladi so spoznavali tehnike slikanja, knjižne ilustracije in mačji tarok.

Ilustratorka Laura Ličer

 

Ustvarjanje otroških rok v Bolnišnični šoli

 

S svojim obiskom nas je počastil tudi pisatelj Tone Partljič, ki se je druženja z otroki in mladostniki nadvse veselil. Gostovanje je prineslo obilo radosti in smeha. Pozorno smo lahko prisluhnili pisateljevim anekdotam in dogodivščinam njegovega Domna. Pisatelju so otroci postavljali veliko najrazličnejših vprašanj in poizvedovali o njegovem življenju in delu. Na koncu so se preizkusili še v igralskih veščinah. Uprizorili so izseke različnih pravljic, gledalci pa smo morali uganiti njihove naslove. 

Tone Patrljič z učiteljicami iz Bolnišnične šole

Na koncu smo pisatelju v spomin izročili otroško risbo, umetnost na obisku pa smo s pomočjo objektiva skrbno spravili v arhiv naše šole.   

Manja Žugman