Avtor: Metoda Leban | Jun 28, 2020 | Oddelki, Tigri
V mesecu juniju smo spoznavali reko Krko.
Povedali smo, kje izvira, kam se izliva in kako je dolga. Zanimivo se nam je zdelo, da v Krški jami, kjer izvira, bruha kot podzemna voda le ob daljših deževjih. Seveda smo potem še več povedali o tej jami, ki je blizu Ivančne Gorice in še bližje vasi Krka.
Zanimivo se je bilo pogovarjati in iskati na zemljevidu Slovenije leve in desne pritoke reke Krke.
Razlagali smo pojme, kot so sifonsko jezero, lehnjakovi pragovi, turistične kmetije, ribogojnice, rokavi, okljuki, rečni otočki, zgornji, spodnji tok reke, žage, mlini, kajak, kanu, raft in tako dalje.
Veliko smo povedali tudi o gradu Otočec in o Suhi krajini. Vse omenjene kraje in pokrajine smo poiskali na zemljevidu Slovenije. Nazadnje smo še utrdili znanje in pokazali celoten tok reke Krke po slovenskem ozemlju.
Učence, ki so sodelovali, je tema zelo pritegnila. Bilo jih je šest in so bili so učenci od 4. do 7. razreda. Nekaj malega so o reki že vedeli, še več so se o njej naučili s pomočjo spleta in zemljevida. Nastal je lep plakat z osnovnimi podatki o reki in z njenimi fotografijami.
Plakat o reki Krki.
Andreja Gumilar
junij 2020
Avtor: Metoda Leban | Jun 28, 2020 | Oddelki, Polžki
V svetu okrog nas se matematika in umetnost pogosto srečata, dopolnjujeta in navdihujeta. Pri poeziji pesnik sledi vzorcem zlogov in besed, pri glasbi gre za usklajenost tonov v pravšnjem času, pri likovni umetnosti najdemo različne geometrijske vzorce.
Učenci so navdušeno iskali in sestavljali vzorce z različnimi geometrijskimi oblikami. Ponovili smo znanje geometrije, od obsega do ploščine. Sproščeno druženje, ustvarjanje in pogovor so nam krajšali čakanje na različne operacije.
 Samra, 14 let |
 Krištof, 10 let |
 Matevž, 8 let |
 Amadej, 10 let |
Irena Nemanič
junij 2020
Avtor: Metoda Leban | Jun 28, 2020 | Marjetice, Oddelki
Slovenski ambasador NBA junior, košarkarska legenda, Marko Milič, je obiskal otroški oddelek URI Soča.
Ambasador NBA junior, Marko Milič.
Obisk je potekal v zelo športnem vzdušju. Tako fantje kot dekleta so bili pripravljeni na igro, ki jo je Marko prikazal zanje, na zelo prilagojen način. V igro je vključil vse otroke otroškega oddelka, od najmlajših do najstarejših.
Kljub temu da je košarkarska žoga za otroške roke zelo težka, je Marko na mojstrski način pokazal in naučil otroke nekaj košarkarskih trikov.
Erik je zelo spreten pri vrtenju žoge.
Igra se je nadaljevala, saj je bilo na oddelku veliko navdušenih košarkarjev.
Deklice so bile sicer malo bolj zadržane, fantje pa so komaj čakali, da začnejo metati na koš.
Čeprav deklice niso bile najbolj navdušene nad igro, jih je Marko znal motivirati in tudi one so se opogumile in se preizkusile v igri. Še bolj pa so postale pogumne, ko ni bilo gledalcev. Izkazale so se kot zelo spretne igralke.
Marko je priznal, da je igral tudi košarko na vozičku, ki je bila zanj zelo težka, in čestital vsem, ki igrajo košarko na vozičku.
Ob zaključku so vsi mladi igralci prejeli za spomin majice in hlače NBA junior, ki jim jih je podaril aktiven igralec NBA junior, Ožbej.
Tristan bo v dresu še dolgo igral košarko.
Uroš Okoren, direktor podjetja Sport element, nikoli ne pozabi na otroški oddelek URI Soča. Vsako leto pripravi posebna presenečenja za otroke, starše in zaposlene.
Naše sodelovaje se bo nadaljevalo, saj nas je Uroš povabil k sodelovanju v tretji sezone NBA junior. Povabilo smo z veseljem sprejeli.
Tristan Urošu podeljuje medaljo v zahvalo za obisk.
Hvala Marku Miliču, Urošu Okornu, Petru Perčiči in Ožbeju.
Vtisi šolarjev bolnišnične šole
Košarkar naj bo
Obiskali so nas predstavniki NBA junior Slovenija in njihov ambasador, košarkar Marko Milič.
Zelo mi je bilo všeč, ker smo metali na koš. Jaz sem se opogumil in sem metal na koš. Bil sem vesel, ker sem zadel koš. Ko smo končali, smo dobili podpise na majice, ki smo jih prejeli. Moja majica je rumena, hlače pa črne.
Hvala, ker ste prišli.
Enis, 12 let
Košarkarski dan
Bilo je zelo zanimivo, pestro in športno. Z nami je bil ambasador Marko Milič. Naučil nas je skoraj vse o košarki in dobili smo svoje NBA junior drese. Moj dres je rdeče barve. Zelo rada ga bom nosila in z njim igrala košarko.
HVALA, DA STE PRIŠLI!
Eva, 8 let
ŠPORTNI DAN KOŠARKA
Naučil sem se, kako se igra košarka. Imeli smo čisto pravo žogo NBA, s katero smo metali na koš. Bili sta dve živi oviri, in če ti ju je uspelo premagati, si zadel koš. Meni in tudi drugim soigralcem je uspelo. In na koncu smo dobili tudi dres; majico in hlače NBA junior.
Tristan, 7,5 let
Tanja Babnik
Sabina Andlovic
junij 2020
Avtor: Metoda Leban | Jun 28, 2020 | Hobotnice, Oddelki
Zelo primerno ime za čudovit mesec, ko so travniki v polnem razcvetu. Živopisne barve privabljajo razne žuželke, zato na travnikih vse brenči in cvrči.
Šolarji smo spoznavali imena različnih travniških cvetic in trav. Nekatere imajo prav zabavna imena. Solzice, lisičji rep … Na temo travnika so ustvarjali mali in veliki šolarji.
Osmošolka N. je napisala haiku.
N., 8. razred
Drugošolca in tretješolec so ustvarili čudovite slikarske umetnine in se zelo potrudili, da bi bile upodobljene rastline karseda podobne pravim. Odlično jim je uspelo, poglejte si.
 Erazem, 2. razred |
 Armin, 3. razred |
Anja, 2. razred
V mesecu juniju pa kmetje opravijo tudi prvo košnjo. Posušena trava prve košnje za krmo živali se imenuje mrva ali seno. Pomemben je tudi potek košnje. Na travniku svoj dom najdejo številne živali. Med njimi so zajci, ježi, slepci, nekatere (nestrupene) kače, številne žuželke, ptice in druge živali. Ko travnik pokosimo, jim odvzamemo življenjski prostor, lahko tudi domovanje. Zato moramo biti pri košnji še posebej previdni. Kmetje to upoštevajo že stoletja, saj se zavedajo, kako pomembne so vse te živali za življenjsko okolje – travnik.
No, trava je zdaj že pokošena in res omamno diši!
Košnja s koso.
Mojca Topić
junij 2020
Avtor: Metoda Leban | Jun 26, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
Mesec junij smo letos preživeli malo drugače kot druga leta. Posebej smo bili pozorni na razkuževanje rok in nošenje mask. Šolsko delo je spet potekalo v živo. Učenci so tako dobili razlago pri tisti snovi, kjer so jo najbolj potrebovali. Radi so tudi pripovedovali o svojih doživetjih v naravi in pisali o njih.
Ladjica
Prosti čas rad preživljam v naravi. Nekega dne smo se s starši, z bratom in s sestro odločili, da bomo naredili ladjico. V gozdu smo poiskali les, ga odnesli domov in ga obrusili. Iz njega smo najprej izrezali spodnji del in potem še zgornji del. Iz papirja smo naredili jambor, iz lesenih vej pa stebre. Vse to smo prilepili na spodnji del ladjice.
Potem smo šli k potoku in jo spustili po vodi. Nekaj časa je ladjica plavala in smo se zelo zabavali. Ker je zelo pihalo, se je potopila. Pobrali smo jo, jo popravili in ponovno spustili po vodi. Bilo je lepo. Ko smo se naveličali, smo se odpravili domov in s seboj vzeli tudi ladjico. Shranil sem jo na okno, kjer še vedno stoji.
Martin, 7. razred
Slovenija – dežela naravnih lepot
V petem razredu smo pri predmetu družba spoznavali Slovenijo. Napočil je čas, da se odpravimo tudi kaj pogledat. Šli smo na sever Slovenije, kjer smo se ustavili pri velikih slapovih. Eden mi je ostal še posebej v spominu, saj je bil zelo lep. Bil je velik, lepe turkizne barve in voda je bila neverjetno čista. Šli smo bližje, tako da smo lahko občutili vodo na licih, ko je zapihalo.
Nedolgo za tem dnem pa smo se odpravili še na kratko ekskurzijo. Bilo je nekaj novega, saj smo tri dni preživeli v šotorih zraven velikega jezera. Popoldan, ko je bilo vroče, smo se tudi kopali v njem. Po jezeru smo se peljali s kajaki. Zgodilo se je tudi, da je kdo padel iz njega, a je hitro priplaval nazaj.
Pravijo, da je Slovenija ena najbolj čistih držav, in to drži. Lahko smo veseli, da živimo v deželi, ki ima toliko naravnih lepot.
Nataša, 9. razred
Na morju
Poleti grem s starši vsako leto na morje. Ko sem bil mlajši, smo na obali gradili peščene gradove, lovili ribe in plavali. Sedaj grem najraje plavat v globoko vodo in tam iščem školjke.
Zvečer gremo v kamp in pojemo večerjo. Po večerji se umijemo in preoblečemo. Nato gremo s starši v mesto. Tam se sprehajamo in gledamo, kako ladje priplujejo v pristanišče. Ko smo utrujeni, gremo nazaj v kamp in zaspimo.
Viktor, 9. razred
Številna jezera krasijo labodi. Naši učenci jih dobro poznajo. V likovnih delavnicah smo jih gubali iz papirja. Mia je ob oblikovanju labodje družine sestavila naslednjo zgodbico.
Na labodjem jezeru
Nekoč je na labodjem jezeru živela srečna labodja družina: mama in dva otroka z imenoma Puhica in Sivka. Želeli sta si imeti še kakšnega prijatelja. A kaj, ko sta bili poleg njune mame Tine edini labodki v jezeru. Tako sta vsaj mislili.
V resnici sta bili v tem labodjem jezeru še dve labodki z imenoma Tinka in Tonka. Izgubili sta se, ko sta bežali pred divjimi lovci. Bili sta preplašeni in osamljeni. Jokali sta tri dni in tri noči, dokler nista zagledali te prijetne labodje družine in priplavali do nje. Sivka in Puhica sta se ju razveselili. Po enem tednu so postale labodke najboljše prijateljice. Tinka in Tonka sta jima povedali, kako sta se izgubili. Puhica, Sivka in mama so ju z veseljem sprejele v svojo družino.
V labodjem jezeru so vse skupaj srečno živele.
Mia, 2. razred
Mia, 2. razred: Srečna labodja družina.
Minca Gale
junij 2020
