Lenobica v šoli

Družina Korsenovih
Kolja, 10 let, Anej, 8 let, Filip, 8 let, Jaka, 8 let

Lenobica se je zjutraj zbudila zaradi hrupa, ker so Korsenovi hiteli v šolo. Vsi so samo hiteli in Lenobice niti nahranili niso. Kini je pustila torbo v sobi. Lenobica je skočila v torbo. Potem je ostala ujeta v njej in začele so se dogajati strašljive stvari.

Lenobica je našla jamo, ki je bila v resnici Kinina torba, a ona tega ni vedela, ker je samo mačka. Vanjo se je zatekla, ker je potrebovala malo miru. Jama (torba) se je dvignila in začela hoditi. Ko jo je Kini zaprla, je Lenobica ostala ujeta. V njej je bilo malo zraka in dišalo je po mačje slastni, božansko dišeči, dobri, dva dni stari tuni. Lenobica je začela mijavkati, ampak nihče je ni slišal.

Torba Kini Korsen
Kolja, 10 let

Ko so sedli v avto, je nehala mijavkati. Avto je speljal in Lenobica se je na smrt bala. Čez petnajst minut, ki so se Lenobici zdele kot leta, se je avto ustavil. Kini je takrat odprla torbo in preverila, ali ima knjigo o vesolju za referat. Tisti hip je Lenobica pregriznila zidove v jami, da je lahkotno skočila, in vstopila v stavbo. Šla je po stopnicah in vstopila v naključno sobo (kuhinjo), kjer je tako dišalo, da so se ji cedile mačje sline.
Lenobica je bila v mačjih nebesih, dokler je ni opazila kuharica. »Mačka!!« je zakričala.
Lenobica je bila zelo prestrašena in je pobegnila v zbornico. Na srečo ni bilo nobenega. Zagledala je tiskalnik. Sedla je nanj in s tačko pritisnila tipko Kopiraj. Na tiskalniku se je izpisalo vprašanje: »Koliko kopij?«

Lenobica na tiskalniku
Iris, 8 let

Lenobica je iztegnila rep in kliknila +. Tako dolgo ga je držala, da se je izpisalo število 696969696969696969. Pritisnila je tipko Tiskaj. »Vuuuuuum!!!!« se je tiskalnik oglasil in Lenobica je zdrvela v stranišče. Debelo uro se je zabavala in stranišče je bilo čisto uničeno.
V naslednji stotinki pa jo je zagledal Korsenček mlajši, ki je tako zelo težil učiteljici, da mora na stranišče, da mu je dovolila.
Lenobica je začela nedolžno mežikati. V zbornico je prišel ravnatelj gospod Zeljnoglavi. Zbornica je bila napolnjena s papirjem. Pogledal je na enega in videl … sebe z brki, ki kaže na šolo, in videl oblaček nad svojo glavo: »Pojdite se cel dan igrat, ker šola je bedna.« V tistem trenutku je zapihal veter in odpihnil vse liste na dvorišče. Vsi otroci iz šole so videli te liste in se šli igrat, ker je na dnu vsakega lista ležal ravnateljev podpis.

Presenečeni ravnatelj
Eva, 10 let

»Lenobicaaaa!« se je zadrl Korsenček mlajši. Lenobica je bila že pri vratih šole. Kini jo je pobrala in zaskrbljeno oddrvela do avta.
Otroci so najeli poklicnega maserja, petintrideset dostavljavcev pic, pet sladoledarjev, predvajalca glasbe in programerja igric, ki je znal samo začetno programiranje. Otroci so ga naučili veliko več, kot bi moral vedeti.
Tako so vsi na šoli jedli pico, sladoled in se zabavali. Najboljši del pri tem pa je bil, da je bilo vse zastonj. Tudi loterija, pri kateri je vsak nekaj dobil.
Neki deček je šel domov z zračno puško na penaste naboje.

Avtor zgodbe: Kolja, 10 let

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
januar 2022