Moje sanje

Šel sem na rehabilitacijo na Sočo. Zvečer sem zaspal in nato sem se zbudil v letu 1951.
Znašel sem se v stari bolnišnici, v kateri je bila moja babi. Nato sem se znašel v beli postelji. Vstal sem in začel raziskovati. Bilo je mnogo vrat. Odprl sem ena izmed vrat in v sobi videl veliko aparatov. Šel sem po stopnicah in videl še več vrat. Spet sem ena odprl. Tukaj pa so bile zelena tabla, bela kreda in učiteljica, ki je v roki držala berilo. To je bila bolnišnična šola. Stekel sem po babi, da bi skupaj obiskovala bolnišnično šolo. V bolnišnični šoli smo se učili, igrali, risali in peli. Prihajali so še drugi sošolci. Igrali smo se, dokler se nisem zbudil.
Po zajtrku sem šel na fizioterapijo in potem v bolnišnično šolo. Svoje sanje sem zapisal na računalnik.

Mark, 8 let

Moje sanje
Brin, 6 let

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
oktober 2021

Oktobrsko ustvarjanje

Oktober je jesenski mesec, ko se dan nezadržno krajša, noč pa daljša in si lahko vzamemo več časa za branje, zgodbe in pogovore.
Kot pravi pesnica Bina Štampe Žmavc v slikanici Muc Mehkošapek, si je treba vsake toliko »vzeti eno muco časa« za lepe stvari. Zgodbo o Mehkošapku si lahko preberete tudi na spletu, vendar je knjiga z ilustracijami Svjetlana Junakoviča seveda čisto drugo doživetje.
Mi pa smo se tokrat posvetili Sovici Oki Svetlane Makarovič. Brali smo, se pogovarjali in ustvarjali.

Irma, 2. razred

Prebrali in poslušali smo tudi pesem Svetlane Makarovič Čuk na palici.

Irma, 2. razred

Prebirali smo slikanico Zeleni in Sivi otok Ivana Gantsheva in se pogovarjali o tem, kako pomembno je, da skrbimo za svoj planet. Samo tega imamo in od njega smo odvisni. Ko skrbimo zanj, v resnici skrbimo zase, za svoje zdravje in dobro počutje.
Jurij si je zamislil zgodbo o otrocih, ki se v šolo peljejo z ladjo, saj na njihovem otoku ni niti dovolj prostora niti dovolj dreves, travnikov, gora …

Jurij, 3. razred

V prihajajočih mesecih vam želimo veliko dobrega branja.

Andreja Čušin Gostiša
oktober 2021