Kultura

V teh časih, ko nam je veliko stvari dostopnih samo skozi virtualni svet, smo se s Kulturnim duhcem in Domišljijo podali na virtualni ogled Cankarjevega doma, največjega slovenskega hrama kulture. Poglejte si zanimiv videoposnetek še vi.

https://www.cd-cc.si/kultura/za-mlade-in-sole/brki-in-skodelica-kave

Seveda je tretješolka Anja v delavnici izdelala tudi portret največjega slovenskega pisatelja. Brez dvoma ga na portretu prepoznate. Izdajajo ga brki, kajne?

Ker smo radovedni, smo si prebrali še zgodbico Kulturni duhec in Domišljija na simfoničnem koncertu in si za konec ogledali še odlomek z novoletnega koncerta Slovenske filharmonije 2021.

Bili smo navdušeni!

https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/kulturni-duhec-in-domisljija-2

https://www.youtube.com/watch?v=Mbx_Y3ngIkQ

 

Za konec pa smo se vprašali, kaj je kultura.

 

Kultura je, da kulturno jemo za mizo. Kultura je, da pozdravimo. Kultura so tudi knjige in knjižnice. Kultura je koncert.

Anja, 3. razred

Kultura je lepa. Kultura je kulturni dom, kjer lahko gledamo predstave. Kultura so pesmi in zgodbice. S kulturo mi ni dolgčas.

Anže, 2. razred

Kultura je, da si kulturen. To so lepe besede in da znamo lepo pozdraviti. Kultura je Zdravljica in je tudi koncert. Tudi moderna glasba je kultura.

Grega, 5. razred

Kultura je književnost, slikarstvo, glasba … Kultura pa je tudi lepo obnašanje in so prijazne besede.

Jan, 8. razred

Kultura je, da smo prijazni drug do drugega, da se spoštujemo. Kultura je lepa glasba, so lepe zgodbe. Kultura je, da znamo kulturno kaj napisati.

Žan, 1. Letnik

 

Mojca Topić
maj 2021

Umetnina meseca maja 2021

Mesec maj nam je postregel z obilico dežja in oblačnih dni, zato bomo zagotovo še toliko bolj veseli toplejših, s soncem obsijanih, ki se napovedujejo v prihodnje. Sončna in topla je bila tudi naša majska cvetlična slika z naslovom Osamljena roža. Paul Klee jo je naslikal v posebni maniri, ki nas popelje v svet črt in barvnih ploskev. Kleejeva dela so raznolika, pogosto abstraktna, in jih ni mogoče kategorizirati. Ustvarjena so bila pod vplivom različnih slogov: ekspresionizma, nadrealizma in kubizma.

 

Naš pogled usmerjajo cvetni listi, ki se prepletajo med seboj in nimajo ne začetka ne konca.

 

Najzahtevnejša slika tega šolskega leta se je znašla na pravem mestu v pravem času oziroma mesecu. V maju se je na oddelku pri gradnji slike zvrstilo največ pridnih in ustvarjalnih rok in s tem potrdilo izhodiščni cilj projekta – medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje bolnišničnih učencev.

Za skico s svinčnikom je poskrbela dijakinja Nanja. Potrpežljivo in zavzeto je sledila Kleejevim prepletom linij in celotni risarski osnovi. Skica ji je odlično uspela. Nanose najrazličnejših barvnih odtenkov ozadja in osrednje rože pa je prispevalo več avtorjev: osmošolka Tjaša, sedmošolka Eva, devetošolka Lara in dijakinja Tamara. Tamara je sliko zaključila v celoti. Restavratorsko je dodelala že pobarvane plasti, dodala odtenke v sredini rože in s črnilom poudarila črtno strukturo.

 

Naši osamljeni roži so barve vdihnili mladi ustvarjalni upi.

 

Klee je hudomušno zapisal: »Črta je pika, ki je šla na sprehod.« Torej lahko sklepamo, da so avtorice majske skupinske slike izvrstno sprehodile kar nekaj pik.

Če imate možnost, se v lepem vremenu tudi sami odpravite na sprehod. Če pa to ni mogoče, na sprehod popeljite kakšno piko. Mogoče z njo ustvarite svojo umetnino meseca.

Tina Žvab
maj 2021

Jezero Jasna

V mesecu maju smo z učenci (Samuel in Sami, 5. r, Leon, 7. r, Hana, Mitja in Črt, 8. r) na oddelku ustvarili kratek turistični prospekt, ki bi lahko privabil goste v kraj, kjer se razlega jezero Jasna. Vabimo vas k branju, morda pa vas prepriča, da ga tudi vi kdaj obiščete.

Jezero Jasna je ime dveh med seboj povezanih umetnih jezer, ki se nahajata v bližini Kranjske Gore ob cesti na prelaz Vršič. Je zelo priljubljena izletniška točka prelepe Gorenjske. V teh koncih je zares težko peljati mimo dveh povezanih umetnih jezerc ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice.

Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, tukaj je tudi raj za muharjenje, kopanje v Jasni pa je rezervirano za pogumne, saj je voda precej mrzla. Vsekakor se lahko ob jezeru sončite na lesenih pomolih in se povzpnete na šest metrov visoko razgledno ploščad.

Ob jezeru se lahko ohladite z osvežilno pijačo ali sladoledom, še posebej pa je fotogenično zaradi razgleda na Julijske Alpe v ozadju. Vsekakor pa ne bo šlo brez fotografije poleg znamenitega bronastega kozoroga.

Jezeri sta urejeni ob sotočju Male in Velike Pišnice. Ob sotočju je še manjši naravni kanjon in nekoliko skrita Hidroelektrarna Kranjska Gora.

Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, svoj začetek pa tukaj po potresu leta 1980 beleži zapuščena gozdna pot po dolini Male Pišnice. Zraven jezera so poleg apartmajev tudi igrala in bronasti kip kozoroga na naravni skali, ki ga je med letoma 1986 in 1988 ustvaril kipar Stojan Batič.

 

Jezero Jasna

 

Andreja Gumilar
maj 2021

Svet znanosti

Otroci se že zelo zgodaj navdušijo nad znanostjo. Če jih pri spodbujamo, zanimanje narašča, v nasprotnem primeru pa lahko zanimanje za znanost popolnoma izgubijo. In kako naj radovednost malih učenjakov potešimo bolj zanimivo in privlačno kot skozi zabavne poskuse?

Znanost v pižami.

 

Ko otrokom omogočimo izvajanje enostavnih, poučnih in zabavnih znanstvenih poskusov, pripomoremo k njihovemu razumevanju sveta. S poskusi spoznavajo, kako deluje svet okoli nas, opazujejo kemijske reakcije, spoznavajo raznolikost naravoslovja. Za to ne potrebujejo učbenikov in zvezkov. Do novih ugotovitev in znanja pridejo skozi igro in pogovor. In kar je najpomembnejše, enostavne poskuse lahko izvajamo tudi v bolnišnici, kar v bolniški postelji.

Znanost v pižami.

 

Poleg bogatih vsebin in dejavnosti naravoslovnih dnevov, ki jih izvajamo v bolnišnični šoli, so dobrodošla popestritev tudi Innobox znanstveni zabojčki. Ob raziskovanju, preizkušanju in analiziranju znanstvenih dejavnosti, pripravljenih v Innobox zabojčkih, otroci v bolnišnici kakovostno preživljajo prosti čas in negujejo zanimanje za naravoslovje. Kdo ve, morda pa nas kateri od mladih nadobudnežev preseneti in prav v bolnišnični šoli odkrije svoj naravoslovni talent …

Ana Dobovičnik
maj 2021

Slovenska olimpijska bakla

Slovenska olimpijska bakla je simbol povezovanja. Na njenem popotovanju po Sloveniji se je 12. 5. 2021 ustavila tudi na otroškem oddelku URI Soča.

Olimpionik Miro Cerar.

 

Na URI Soča jo je prinesel olimpionik MIRO CERAR, vodja olimpijske delegacije Tokio 2021. Spremljali so ga VESNA FABJAN, nosilke bronaste olimpijske kolajne, DARKO ĐURIĆ,  paraolimpijec plavalec, in IVO ČARMAN, nosilec olimpijske bakle 1984 na ZOI v Sarajevu.

Slovensko olimpijsko baklo ja na URI Soča sprejela strokovna direktorica, dr. Metka Moharić.

Miro Cerar in Metka Moharić.

 

Na otroškem oddelku so se učenci na prihod slovenske olimpijske bakle pripravljali že dalj časa. Za naše športnike, ki bodo odšli na poletne olimpijske igre v Tokio,  so pripravili motivacijske kartice. Motivacijske kartice so pripravili tudi učenci bolnišnične šole na Pediatrični kliniki.

Motivacijske kartice.

Matej, ki je izdelal največ motivacijskih kartic, jih je z dobrimi željami ponosno predal olimpioniku Miru Cerarju.

Za vse otroke, starše in zaposlene je bil ta dan nekaj posebnega, še posebej za Mateja. Prihod slovenske bakle je bil zanj darilo po zaključku enoletne rehabilitacije po hudi nesreči.

Jeklena volja mu je pomagala na poti zahtevne rehabilitacije in ponovnega učenja.

»Moja jeklena volja, ki jo nosim v sebi, mi je dala to, da sem preživel hudo nesrečo. Ob pomoči mame, strokovnjakov v bolnišnici in na URI Soča ter dedka sem se vrnil nazaj v življenje. Spet se lahko ukvarjam s športom, ki ga obožujem. To me navdušuje in mi daje moč.«

Matejeve posebno darilo Miru Cerarju, ki je njegov vzornik v gimnastiki.

 

Ne samo Matej, tudi drugi otroci in mladostniki na Soči imajo neverjetno moč in jekleno voljo, ki jim pomagata v procesu zdravljenja in rehabilitacije.
 
Tudi mi imamo jekleno voljo

»Ob pomoči terapevtov in učiteljev bom dosegla svoj cilj, da bom lahko hodila, dobila apetit, opravila šolsko leto in še naprej širila dobro voljo med ljudmi. Moji hobiji mi pomagajo krepiti močno voljo, da v težkih trenutkih postaja jeklena.»

Nika, 11 let
»Sem navdušen športnik. Rad igram košarko, nogomet, šah in jaham. Šport mi pomaga, da sem vesel, da hodim po celem stopalu in ne toliko po prstih. Moja velika želja je, da tudi jaz postanem olimpijski športnik. Imam jekleno voljo. Uspelo mi bo!«

Oskar, 8 let
»To leto je bilo zame popolno presenečenje. Bolezen je bila zame velika preizkušnja. Dokazujem, da ne obupam, da imam močno voljo. Lahko ji rečemo jeklena volja. Ob jekleni volji in pomoči terapevtov ponovno lahko hodim, jem, govorim. Zmagujem!«

Urban, 15 let
»Po operaciji mi je bilo težko. Pri premagovanju težav mi je pomagala moja družina, na Soči pa so mi pomagali terapevti in učiteljica. V meni ponovno rasteta moč in volja, da bom hodil lepo in brez težav.«

Bilal, 10 let
»Moja sestra in mama mi zelo veliko pomagata. Za pomoč sem jima zelo hvaležna. Jekleno moč in voljo, da vztrajam pri učenju in na rehabilitaciji, mi dajeta prav onidve. Jekleno moč pa čutim v sebi, ko kolesarim.«

Špela, 12 let
Olimpijska bakla jim je zagotovo vlila še dodatno voljo in prepotrebno samozavest. Skupaj s snopom svetlobe olimpijske bakle pa so v vesolje poslali tudi svoje sanje.

Naj se jim uresničijo, prav tako pa našim olimpijcem in olimpijkam v Tokiu!

Zahvaljujemo se Olimpijskemu komiteju Slovenija in Bojanu Juroviču, ki sta nam omogočila prelepo in nepozabno majsko doživetje.

Urban, Vesna Fabjan, Nika, Ivo Čarman, Darko Đurić.

 

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
maj 2021