Ko smo v mesecu marcu začeli spoznavati novo likovno delo, se nam je zdelo, da bomo še pred koncem meseca ponosno zrli v našo reprodukcijo. Razmere so nas pri delu žal prekinile, tako da smo marčevsko umetnino do konca spoznali in poustvarili v mesecu maju. Victor Vasarely je bil utemeljitelj umetniškega sloga op art, v katerega spada tudi tokratna umetnina. Razmišljal je takole: »Vsaka oblika je lahko osnova za barvo in vsaka barva je lahko lastnost neke oblike.«. Z op art označujemo smer likovne umetnosti, v kateri umetniki v nekakšno matematično zaporedje urejajo ponavljajoče se preproste oblike in barve. Tako ustvarjajo posebne vizualne učinke in vibracije, ki jih dosegajo tudi s pomočjo nejasne meje med ospredjem in ozadjem.

Prostor s kocko, dve kocki ali kocka z manjkajočim ogliščem. Vse troje lahko vidimo, če prilagodimo svojo perspektivo gledanja.

Optične iluzije so zelo zanimiv izziv za vsakega posameznika. Še večji izziv pa je optično iluzijo naslikati. Naša osnova je nastala že v mesecu marcu. Z matematično natančnostjo, štetjem in izračuni je dijakinja Iva na našo podlago prenesla in umestila vse kvadratne delčke te zahtevne kompozicije. Risba je nato samevala vse do sredine maja, ko smo se lahko tudi bolnišnični učitelji vrnili na oddelke. Med učenci žal ni bilo nikogar, ki bi zmogel dokončati našo sliko, zato se je barvanja lotila mamica predšolske deklice, ki si je tako skrajšala čas, ko je bila njena punčka na preiskavi. Z barvicami se je razmeroma dobro približala barvnim odtenkom originala. Tako je potrdila enega naših ciljev – medgeneracijsko sodelovanje pri ustvarjanju skupnega izdelka.

Nekoliko svetlejša, a zaradi izjemno natančne risarske osnove tudi prepričljiva, reprodukcija zahtevne optične iluzije.

Tudi na našem oddelku se počasi vse postavlja nazaj na svoje mesto. Upamo, da nam bo junij prinesel novo možnost, da sodelovalno ustvarimo še eno letošnjo umetniško stvaritev.

Tina Žvab
maj 2020