V mesecu aprilu smo spoznali koroško ljudsko pripovedko Hvaležni medved.

Na jasi, na robu gozda je živela mati s svojim prvorojenim sinom. Pred hišo je šivala in uspavala otroka. V grmovju je nekaj zašumelo in prikazal se je velik, rjav medved. Mati se je prestrašila, zgrabila je sinka in drgetajoče pričakovala, kaj bo medved naredil.

Medved je iskal pomoč, saj se mu je v taco zarinil velik črn trn. Materi je pokazal poškodovano taco in ta ga je s šivanko odrešila vsega trpljenja, bolečine in žalosti.

Medved je srečen, zadovoljen in pomirjen odšel nazaj v gozd, s seboj pa odnesel otrokovo zibelko. Mati se je čudila nad nesramnostjo in predrznostjo medveda. Pomislila je, da je dobrota res sirota. Niti slutila ni, da se bo medved vrnil in ji v zahvalo prinesel polno zibelko rumenih, sladkih hrušk.

V pripovedki smo spoznali pomemben nauk za življenje – pomagajmo nekomu v stiski in težavah in to nam bo povrnjeno.

Z učenci smo se po poslušanju in prebiranju pripovedke veliko pogovarjali o čustvih. Čustva smo prepoznavali, jih opisovali in jih skušali narisati. Poiskali in pripravili smo didaktične igre, ki so nam pomagala čustva prepoznati ter jih poiskati v sebi.

Prepoznavanje čustev v pravljici

Prepoznavanje čustev

Vrtiljak čustev

Spomin: Čustva

 

Učenci so svoje občutke prelili tudi na papir in narisali lastne izkušnje ob doživljanju različnih čustev.

Nežka Dakskobler Markoč
april 2018