Avtor: Tina Žvab | Mar 5, 2018 | Oddelki, Tigri
Tudi letos, kot vsako leto do sedaj, smo se na oddelku oblekli v pustne kostime in šli rajat po Pediatrični kliniki in Kliničnem centru.
Pustne maske sva priskrbeli midve z vzgojiteljico Majo. Večino pustnih mask je prinesla Maja; in sicer takšne, kot so zvezdice, zvončki, Indijanci ter angelčki. Posamezne, tudi zelo lepe maske, so bile šerif, pikapolonica, hipi, čarovnica, papagaj.
Našemili so se otroci z oddelka, midve z vzgojiteljico Majo, starši otrok in medicinske sestre. Po hodniku smo si bolj po tiho zapeli in poželi kar neka nasmehov ter navdušenja mimoidočih. Šli smo na intenzivni oddelek Pediatrične klinike, po hodniku Kliničnega centra, v njihovo kuhinjo in po ambulantah.
Vsepovsod so nas lepo in toplo sprejeli. Pokazali smo jim svojo dobro voljo in zapeli. Dali so nam polni košari bombonov, keksov, krofov in čokolad.
Po kosilu smo si jih razdelili in jih z veseljem pojedli ter popili. Imeli smo se res lepo. Preživeli smo še eno tako lepo oddelčno praznovanje.
O tem pričata tudi spodnji fotografiji.
 Skupinska slika pusta v igralnici. |
 Tudi oddelčne sestre so se našemile. |
Andreja Gumilar
februar 2018
Avtor: Tina Žvab | Mar 5, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki
V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo osmega februarja, smo v pričetku meseca izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje. Z učenci smo razmišljali in se pogovarjali o pomenu kulture. Ugotavljali smo, kako velikega pomena je srčna kultura. Kjer vladajo srčnost, poštenost, iskrenost in spoštljivost, se dobro počutimo.
V pripravi na praznovanje osrednjega slovenskega kulturnega praznika smo spoznavali življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, nekatere njegove pesmi ter njihov pomen. Svoje znanje smo preizkusili z reševanjem kvizov in premetenk.
Ogledali smo si slikanico, Prešernovo pesem Povodni mož z ilustracijami Jelke Reichman, in jo prebrali. Ugotovili smo, da je Jelka Reichman tudi avtorica slik, ki krasijo pročelje Pediatrične klinike in nekatere bolnišnične oddelke. V knjižnici smo poiskali še nekaj slikanic z ilustracijami priljubljene umetnice. V njenih čudovitih ilustracijah so vsi liki topli in prijazni. Po ogledu knjig so učenci iz das mase oblikovali Urško in povodnega moža.
 Povodni mož. |
 Urška in povodni mož na plesišču.
|
Prebrali smo zgodbo Doktor fig in zaigrali prizor, ki prikazuje, kako Prešeren deli otrokom fige, ter ga ilustrirali. Prešerna smo si predstavljali tako v domači vasi kot v Kranju, kjer je zadnja leta služboval in tudi umrl.
 Zala, 4. razred. |
 Žan, 7. razred. |
Naše februarske dejavnosti so bile večkrat usmerjene v bogatenje besednega zaklada, iskanje rim, tvorjenje verzov in gojenje lepe in čitljive pisave.
 Učenci so lepopisno prepisali prvo kitico Prešernove pesmi Lipica. Ob tem so izvedeli, da je bil v času Franceta Prešerna v šoli tudi predmet lepopis. |
 Iskali smo sopomenke, protipomenke in nadpomenke ter iz dobljenih besed naredili igro spomin.
|
Nekaj verzov, ki so nastali v literarnih delavnicah učencev prve in druge triade, smo tudi zapisali:
|
Na mizi stoji juha,
v njej se kopa muha.
V hlevu imam kozo,
ki daje mleko za Rozo.
V vasi je frizerski salon,
pred katerim frfota balon.
V bolnišnici sem velikokrat bolnik,
za pusta pa bi bila rada zdravnik.
Ko pogledam v oblake,
bi zelo rada jedla medenjake.
|
. . |
Domov pride Maja
in potem ves dan nagaja.
Na steni bije ura,
zunaj kokodaka kura.
V kotu stoji omara,
na njej leži kitara.
Jaz bi kupil balon,
moj bratec pa bonbon.
V puščavi živi surikata,
njen dom ima vedno odprta vrata.
|
V šoli zazvoni zvonec
in vsi učenci rečejo: Hura, prvega polletja je konec! |
Minca Gale
februar 2018
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2018 | Oddelki, Pikapolonice
Ker so bile za otroke Prešernove pesmi še pretežke,
smo brali pesmi Bine Štampe Žmavc iz zbirke Svilnate rime
s podnaslovom Izbrane pesmi za otroke.
Otroci so najprej odgovarjali na nekaj vprašanj iz naslovov njenih pesmi,
potem smo prebrali še odgovore v rimah, ki jih je napisala pesnica.
ZAKAJ SO BARVE?
Otroci:
Da nam ni dolgčas.
Da lahko vidimo stvari.
Da lahko ločimo predmete.
Da življenje ni pusto, da si popestrimo življenje.
Bina Štampe Žmavc:
Barve so zato,
da svet ni črn in bel,
ko upiraš vanj oko,
ampak pisan, barvit in vesel.
Barve so zato,
da je po dežju mavrica,
ki nežno pobarva nebo
kot lepa deževna pravljica.
ZAKAJ SO MUCE?
Otroci:
Zato da jih božamo.
Da nas opraskajo.
Da jih lahko oponašamo.
Da se kratkočasimo z njimi.
Da se z njimi lovimo.
Bina Štampe Žmavc:
Muce so zato,
ker so tigri preveliki,
da živeli bi s teboj
kje drugje kakor na sliki.
ZAKAJ JE NEBO?
Otroci:
Da so na njem oblaki.
Da ločuje vesolje in Zemljo.
Da po njem letajo ptice, papirnati avioni, pravi avioni, helikopterji, baloni na vroč zrak, droni …
Bina Štampe Žmavc:
Nebo je zato,
da po njem letajo ptice,
da oko v daljavah
si pripne sinje perutnice.
ZAKAJ SO MORJA?
Otroci:
Zato da lahko plavamo.
Zato da ni vse zeleno.
Da v njem živijo živali.
Da v njem plavajo ribe, morski psi, kiti, podmornice, plankton.
Da lahko ljudje preživimo.
Bina Štampe Žmavc:
Morja so zato,
da oblivajo bregove,
prislanjajo školjke na uho,
da slišiš morske glasove.
ZAKAJ VESOLJE NIMA MEJA?
Otroci:
Da lahko zvezde potujejo po njem.
Zato da je nekaj brez meja.
Ne vemo, zakaj.
Da po njem plavajo planeti.
Da imamo nekaj, za kar se ne nehamo zanimati.
Bina Štampe Žmavc:
Vesolje nima meja,
ker v njem so doma svetovi,
narejeno je iz neba,
kjer rastejo zvezdni vrtovi.
Andreja Čušin Gostiša
februar 2018
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2018 | Hobotnice, Oddelki
Postati baletka so sanje skoraj vsake deklice. Tudi Tia bi nekoč rada postala baletka.
Povedala je, da si je že ogledala predstavo Hrestač v SNG Opera in balet. http://www.opera.si/sl/program/predstava/balet/hrestac-bozicna-zgodba/
Zgodba in ples sta se ji zdela pravljična. Pa kostumi tudi, seveda.
Tia pravi, da moraš biti za baletko gibčen, vztrajen, potrpežljiv, prav tako moraš imeti res zelo rad glasbo. Pravi, da se bo morda prihodnje leto vpisala v baletno šolo. Za začetek pa si je prvošolka Tia iz papirja po načrtu izdelala svojo baletko.
Mojca Topić
februar 2018
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2018 | Čebelice, Oddelki
 Repinec. |
Ste že slišali za repinec?
Semena te rastline so 2 cm velike bunkice, podobne ježkom.
Ob jesenskem ali pomladanskem obisku gozda se primejo naših oblačil. Prav težko jih spravimo stran. |
Z njimi bi bolj težko ustvarjali, saj precej bodejo, smo pa odkrili drugačne vrste ježkov.
Kreativni ježki, v originalu »Bunchems«, so ustvarjalni gradniki, s katerimi smo ustvarjali v februarju. So različnih barv in imajo v sredini luknjico za različne dodatke (oči, kljunček, ušesa ipd.). Ježki se sprimejo dovolj močno, da trodimenzionalen izdelek trdno stoji. Ustvarjamo lahko po priloženih predlogih, svetujem pa, da uporabimo kar lastno domišljijo in ustvarjalnost.
Oglejte si, kakšni izdelki so nastali pri nas.
 Modra sova. |
 Hobotnica. |
 Frajer. |
 Vesela opica. |
Metoda Leban Dervišević
februar 2018
Avtor: Tina Žvab | Mar 4, 2018 | Oddelki, Žogice nogice
Na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavamo novo likovno umetnino, ki nam predstavlja navdih za ustvarjanje.
V mesecu februarju smo imeli priložnost, da si na obraz nadenemo maske in se spremenimo v katerokoli bitje tega sveta. Tudi v bolnišnici smo pustovali in se navihano šemili.
Umetnina, ki smo jo ob tem spoznavali, predstavlja čudežna bitja, ki jih naslikal španski slikar Joan Miró.
 Miró je rad slikal s čistimi, živimi barvami. Rad je risal tudi tanke črne črte, ki so na njegovih čudežnih bitjih videti kot skrivnostne antene. |
Pri ustvarjanju skupne slike so prišli do izraza medgeneracijsko sodelovanje, druženje, dopolnjevanje in iznajdljivost. Reprodukcijo umetnine je ustvarjalo do sedaj največje število avtorjev. Skupaj so stopili mlajši osnovnošolci, učenci predmetne stopnje, dijaki in celo mamice šolarjev. Vsak ustvarjalec si je iz slike izbral delček, ki ga je skušal upodobiti in umestiti v skupno delo.
 Rezultat dela je kolaž drobnih prispevkov, ki so se združili v igrivo in razgibano celoto, po kateri lahko s pogledom potujemo od enega lika do drugega in skušamo razumeti, kaj bitja počnejo. |
Pri uri slovenščine pod mentorstvom učiteljice Manje Žugman je ob sliki nastala pesem z naslovom Pust.
Pust
V februarju se pust zgodi,
takrat zganjamo norčije mi.
Maske si naredimo
in ljudi naokrog strašimo.
Lani sem gusar bil
in se s krofi mastil.
Kjar, 5. razred
Tina Žvab
februar 2018
