Umetnina meseca septembra 2021

S projektom Umetnina meseca nadaljujemo že peto leto zapored tudi v tem šolskem letu. Naš cilj bo mesečno ustvarjanje skupne reprodukcije izbrane umetnine v nekoliko prilagojenih okoliščinah oziroma skladno z razmerami. Že precej umetnin v lanskem šolskem letu je nastalo s skupnimi močmi, pa vendar ne istočasno. Učenci in dijaki po delčkih prispevajo k skupni sliki, vsak v svoji sobi, individualno, ločeni drug od drugega. Kljub temu uspemo skupaj začutiti medgeneracijsko sodelovanje in smo na koncu zadovoljni ob pogledu na skupno stvaritev.

Letošnja prva umetnina, ki smo jo spoznali in reproducirali, ima naslov Topoli. Sliko je ustvaril Rihard Jakopič, pomembna osebnost slovenske umetnosti. Jakopič je bil poleg Sternena, Jame in Groharja predstavnik slovenskega impresionizma v prvi polovici 20. stoletja.

 

Živahni barvni madeži ustvarjajo podobo dreves in pokrajine v ozadju.

 

Slikanje zunaj v naravi je osnovni pogoj za nastanek impresionistične slike. Motiv je enostaven, pri delu pa umetniki proučujejo svetlobo. Enak motiv pogosto naslikajo v različnih urah dneva ali v različnih vremenskih okoliščinah.

Naša umetnina seveda ni nastajala zunaj, temveč v bolniških sobah. Najprej je dijakinja Tamara analizirala kompozicijo in nanose barv. Odlično je zastavila sliko in jo do dobre polovice tudi končala. Njeno delo je nadaljevala Brina. V poplavi barvnih odtenkov je z vnetim kombiniranjem in mešanjem barv dopolnila spodnjo polovico slike. Končni pečat pa je sliki dodala dijakinja Inti, ki je enotno povezala barvne prehode svojih predhodnic.

Naši topoli so zapolnili oddelčni hodnik s toplino in ljubeznijo, ki jo slika izžareva.

 

Sozvočje barv in oblik v interpretaciji Tamare, Brine in Inti.

 

Jakopič je nekoč dejal, da je človek toliko vreden, kolikor ima v sebi ljubezni. Bodite bogata zakladnica ljubezni in jo pošljite v svet, da bo obogatila tudi druge.

Tina Žvab
september 2021

Indijanskopoletni september v bolnišnici

Ali ste že slišali za izraz indijansko poletje? Poskušajmo ga razložiti po korakih. Na kaj pomisliš ob besedi Indijanec? Morda ti na misel pride njihova zanimiva oprava in pisane perjanice ali pa njihov ples. Kaj pa v tebi zbudi beseda poletje? Večini izmed nas misel na poletje prikliče lepe, živahne in pisane občutke. Če sklepamo iz povedanega, izraz nakazuje na nekaj prijetnega, živahnega in barvitega. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko našo domnevo potrdimo, saj tam preberemo, da z indijanskim poletjem poimenujemo krajše obdobje sončnega in toplega vremena, ki sledi prvim hladnim jesenskim dnem. Tudi letošnje poletje se je zavleklo v jesen.

Kako gresta sedaj skupaj bolnišnica in indijansko poletje? Kako gredo skupaj bolezen, toplina poletja in vesele vragolije? Ponavadi za vse to poskrbijo ravno otroci in prav oni so tisti, ki so v naše bolnišnične sobe in hodnike vnesli utrip indijanskega poletja, ki pogreje in poživlja.

Tudi v bolnišnici so otroci zakorakali v novo šolsko leto in se tako kot njihovi vrstniki soočili s čisto pravimi šolskimi izzivi. Prav poseben pečat so zagotovo pustila druženja v okviru tehniškega, športnega in naravoslovnega dne.

Namesto pisanega perja smo tokrat v našo indijansko perjanico zlepili nekaj skupnih doživetij.

Nuša, 4. razred

Nuša, 4. razred

Nikolaj, 1. razred

Miha, 1. razred

Patrik, 4. razred

Mavrica v vodi, Žan, 1. letnik

 

Tanja Šercer
september 2021

Umetnina meseca junija 2021

»Vse nosi v sebi lepoto, le vsi tega ne vidijo,« je dejal Andy Warhol, slikar, ilustrator, oblikovalec in filmski ustvarjalec ter eden izmed utemeljiteljev umetnostnega gibanja pop art.

Letošnje šolsko leto nam je prineslo marsikaj lepega, četudi je bilo na trenutke negotovo, težko, zastrašujoče in nepredvidljivo. A vsi smo vedeli, da se bo tudi to zaključilo. In res se je.

Tudi cvetlično serijo našega projekta smo zaključili, in sicer s sliko razigranega skupka pisanih cvetov na travnati podlagi.

Ponavljanje v različnih barvnih variacijah je najprepoznavnejši element likovnih del umetnika Andyja Warhola. V tehniki sitotiska je ustvaril številne podobe slavnih ljudi, ogroženih živalskih vrst in drugih popularnih motivov. Pri seriji Rož je poleg tehnike sitotiska uporabil tudi dodatne nanose akrilnih in fluorescentnih barv, s katerimi je uspel še močneje poudariti barvite cvetove.

 

Oblika povsod ostaja enaka, vendar učinkovanje barv ustvarja različnost.

 

Ustvarjalci zadnje letošnje reprodukcije niso uporabili tehnike sitotiska, temveč so enake oblike ustvarjali s pomočjo šablon. Od najmlajšega drugošolca ter vse do dijaka in dijakinje so se vrstili drobni prispevki k naši bogati celoti. Šestošolec Matija, sedmošolka Zarja, dijak Sven, drugošolec Vito, sedmošolka Eva in osmošolka Tjaša so pridno izbirali ustrezne barvne odtenke papirja, previdno izrezovali in umeščali oblike v svoje travnate kvadratke. Sliko je, kot pretekli mesec, lično zaključila dijakinja Tamara. Vse kvadratke je postavila na ustrezna mesta in naš živopisani travnik je zacvetel. Cvetel bo vse tja do jeseni, ko se bomo spet srečali in nadaljevali z zgodbo Umetnine meseca.

 

Naš razigran skupek pisanih cvetov na travnati podlagi.

 

Cvetočo umetnino meseca tega šolskega leta smo tako pripeljali do konca.

Za lepo in veselo popotnico v počitniške dni pa z vami delimo še pesniško stvaritev naše odlične učenke Janje. Pesem je nastala po zgledu poljskega pesnika Konstantyna Ildefonsa Gałczyńskega, pod mentorstvom učiteljice slovenščine Andreje Čušin Gostiša.

 

Enajst klobukov

Če bi imela enajst klobukov,
bi prvega obesila na drevo,
da visel bi kot slovo,
drugega bi si na glavo dala,
da prava dama bi postala,
s tretjim na pot bi šla
okoli celega sveta,
četrtega bi v sobo skrila,
da ga čarovnica ne bi dobila,
petega bi nekomu podarila,
da bi njegovo glavo okrasila,
šestega v omaro pospravim,
za drugič ga pripravim,
sedmega prebarvam v zeleno,
klovnu za barvo bo vseeno,
v osmem bodo ose domovale,
vse vsiljivce nam odgnale,
deveti klobuk bo moj čebelnjak,
za zajtrk bom imela medenjak,
v desetega rožo posadim,
saj v enajstem zanjo zemljo dobim.

Janja, 7. razred

 

Želimo vam pesniško, likovno, glasbeno, športno in z lenarjenjem obarvano, predvsem pa z zdravjem prežeto poletje. Pa kakšen klobuk na glavo! 😉

 

Tina Žvab
junij 2021

Abstrakcija v slikarstvu

Ameriški slikar Jackson Pollock je s svojo enkratno abstraktno slikarsko tehniko v svet moderne umetnosti vnesel pravo revolucijo. Slikal je tako, da je barvo nanašal na platno s pomočjo kapljanja. Za takšen način slikanja uporabljamo izraz drip painting.

.

 

Tudi mi smo slikali na podoben način. Najprej smo iz kartonske škatle izdelali nogometno igrišče in dva nogometaša. Nogometaša sta si po nogometnem polju podajala v barvo namočeno žogico in poskušala zadeti nasprotnikov gol. Pri tem je žogica puščala sled barve in počasi je nastajala naša umetnina.

nogomet + slikanje = kapljanje (drip painting)

 

Preizkusite se v absraktnem slikarstvu s tehniko kapljanja tudi sami. Bodite ustvarjalni in poskušajte najti odgovore na spodnja vprašanja:

  • Katere barve vidite na sliki? Kako se barve med seboj mešajo? Ali nastajajo nove barve?
  • Na kakšen način lahko žogico premikate po platnu?
  • Kaj se zgodi, če se žogica premika hitro? Kaj pa, če se kotali počasi?
  • Katere predmet bi lahko uporabili namesto žogice?

 

Junij je bil poln dnevov dejavnosti. Po zahtevnem šolskem letu smo si privoščili malce drugačne vsebine. Zadnje šolske dni smo si popestrili s kulturnim, športnim in tehniškim dnem. Z vami delimo nekaj naših utrinkov.

športni dan Sproščanje in meditacija

 

tehniški dan Likovni eksperimenti

 

kulturni dan Slovenija praznuje

 

Ana Dobovičnik
junij 2021

Pivška jezera

Ta mesec smo se z učenci na oddelku (Lana, 6. razred, Lana, 8. razred, Ula, 7. razred, Leon, 6. razred, Matevž, 6. razred) učili o Pivških presihajočih jezerih.

Povedali smo kar nekaj zanimivosti, ki jih lahko preberete v nadaljevanju.

Pivka je s svojo okolico zanimiva mešanica kamnitega krasa in zelene Notranjske s presihajočimi jezeri, rekami ponikalnicami, vrtačami in jamami na eni strani ter prostranimi zeleni gozdovi na drugi strani.

Sedemnajst slikovitih, različno velikih in obstojnih jezer s svojo lepoto privlači ljubitelje narave. Pivška presihajoča jezera nastanejo tam, kjer visoke kraške vode poplavijo večje in manjše depresije in tako nastanejo jezera.

Bogata rastlinska združba širšega območja daje zavetje številnim vrstam živali, med drugim tukaj najdemo 210 vrst hroščev, 106 vrst metuljev in 127 vrst ptičev. Od vodnih živali izstopajo redki raki, kraški škrgonožci in ličinke žuželk.

Na širšem območju se pojavlja divjad, tudi velike zveri, in večje število ptic, kot so kosec, pisana in rjava penica, prepelica, rjavi srakoper ter veliki strnad.

V podzemnih vodotokih tega območja živijo človeške ribice, ki jih ob visokih vodah včasih priplavi na površje.

Če obiščemo Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi pri Pivki, lahko izvemo,  kako jezera nastanejo in kako z njimi živijo domačini, prav tako pa lahko spoznamo njihove prebivalce.

Leta 2012 je bil na delu, ki spada pod Občino Pivka, oblikovan Krajinski park Pivška presihajoča jezera, uradno ustanovljen leta 2014.

Kot možnost za trajnostno rabo se zdaj izpostavlja ekoturizem. Tu najdemo izjemne naravne lepote, saj več kot polovica občine leži na območju Nature 2000.

Učenci so s zanimanjem prisluhnili podatkom o Pivških jezerih. Radi so si jih ogledali na zemljevidu ter na spletu, prav tako vse zanimive slike rastlin in živali teh krajev.

Učenka Lana, 8. razred, ki pa v teh krajih živi, je o tem veliko vedela in o vsem zelo doživeto o vsem pripovedovala.

 

Andreja Gumilar
junij 2021