Umetnina meseca novembra 2021

»Ko se utrudite, se naučite spočiti, ne odnehati,« je nekje zapisal skrivnosten grafitar s psevdonimom Banksy. Misel, ki je vsem nam lahko v vzpodbudo v teh težkih in negotovih časih. Banksyjeve ulične poslikave nagovarjajo številne mimoidoče opazovalce. Avtor upodablja politične in družbeno-kritične grafite na ulicah, zidovih in mostovih po vsem svetu.

Med njimi je nastala tudi podoba deklice z balonom.

Deklica z rokami sega proti rdečem balonu v obliki srca.

 

Ta znameniti motiv je bil prvič upodobljen na ulicah Londona leta 2002. Kasneje ga je Banksy še večkrat upodobil in reproduciral. Novo slavo pa je to njegovo delo doživelo leta 2018, ko je bila reprodukcija med prodajo na dražbi samouničena. V trenutku, ko so delo prodali, se je v okvirju slike oglasil alarm in platno je šlo skozi rezalnik, skrit v okvirju, ki je delno razrezal sliko. Po prodaji je avkcijska hiša priznala, da je bilo samouničenje dela v resnici umetnikova šala. Novica se je razširila po celem svetu. Več o tem lahko preberete tukaj: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/samounicenje-slike-je-se-dvignilo-ceno-banksyjevim-delom/468246.

Banksy ustvarja s pomočjo šablon, dijakinja Tamara pa se je lotila risanja zgolj po opazovanju. Marljivo je skicirala in dodajala podrobnosti, dokler risba ni bila končana. Znova nas je navdušila z umetelno in natančno risarsko izvedbo. Izraz na obrazu deklice je upodobila zelo doživeto in pristno, kakor bi jo razumela.

Njeno rdeče srce intenzivno žari in ponazarja upanje na boljši jutri.

 

Naj tudi vas bodri misel, da se je treba ob utrujenosti le malce spočiti in ne odnehati.

Tina Žvab
november 2021

Umetnina meseca oktobra 2021

Mesec oktober prinese s seboj teden, ki bi ga pri nas lahko praznovali kar celo leto, teden otroka. Teden, ko našim najmlajšim namenjamo še posebno pozornost. Na oddelku žogic nogic smo v tem tednu več časa namenili igri, pravljicam, pripovedovanju zgodb v obliki kamišibaja, ustvarjanju in pogovoru. Pogovarjali smo se o skritih željah in sanjah majhnih in tudi nekoliko večjih otrok. V okviru umetnine meseca pa smo se posvečali prav posebnemu motivu, mačkam.

Avtor grafike, japonski umetnik Inagaki Tomoo, je bil velik ljubitelj mačk. Opazoval je njihovo gibanje in različne drže njihovega telesa. Ustvarjal je predvsem v tehniki lesoreza, poleg mačk pa je upodablja tudi tihožitja in pokrajine. Njegove stilizirane oblike in ozadje spominjajo na kubistične slike.

 

Dve mačji podobi v ospredju, tretja pa se skriva v ozadju in prizoru dodaja več globine in napetosti.

 

Barvna paleta Mačk v modrem je omejena na črno-sive odtenke z modrimi poudarki. Kot gledalci smo soočeni z mačjim pogledom, ki ne deluje najbolj prijazno. Slika nam zato vzbuja občutek rahlega nelagodja. Kakor da mačkonom nekaj ni najbolj pogodu.

To posebno vzdušje je že v obliki skice najprej odlično zajela devetošolka Tjaša. Dijakinja Tamara je kompozicijo še nekoliko dodelala in izjemno natančno pričarala slikarsko podobo, ki na las ustreza originalu. Tjaši in Tamari čestitamo za ta čudovit prispevek k našemu skupnemu ustvarjanju.

 

Mislite, da so jih razjezile miške?

 

Japonski pregovor pravi: »Če imaš ob sebi prijatelja, ni nobena pot predolga«. V hladnih mesecih, ki so pred nami, vam želimo, da bi lahko po svojih poteh hodili v družbi dobrih prijateljev, pa naj bodo ti mačji, pasji ali človeški. Tako bo pot lažja, prijetnejša in toplejša.

 

Tina Žvab
oktober 2021

Kdo sem jaz, kdo si ti?

Septembra se učitelji in učenci po dolgih počitnicah vrnemo v šolske klopi. Novo šolsko leto je čas za nove učne izzive in za nova poznanstva. Šolarji spoznajo svoje učitelje, učitelji svoje učence in njihove starše. V bolnišnični šoli smo se spoznavanja novih obrazov in pomnjenja imen lotili na inovativen način, s slikanjem portretov. Portret je upodobitev resnične osebe, zato so šolarji risali oddelčno učiteljico in svoje starše, starši in učiteljica pa otroke.

Pri risanju portretov smo si pomagali s prozorno folijo. Portetirana oseba si je folijo pridržala pred obrazom, risar pa je s flumastrom narisal obris njenega obraza na folijo. Nastali so čudoviti portreti. Ali nas prepoznate?

Portreti šolarjev in njihovih staršev.

 

Portreti učiteljice in učencev.

 

Šolsko leto smo zajeli s polno žlico. Poleg spoznavanja in uvajanja v šolsko delo smo si dneve v bolnišnici popestrili tudi z dnevi dejavnosti.

Na 1. športnem dnevu smo 23. septembra proslavili dan slovenskega športa. Poudarili smo  pomen  telesne  in  športne  dejavnosti,  se  seznanili  z  različnimi  oblikami  gibanja  in  po  svojih  zmožnostih  izvajali  različne  športne  in  gibalne  dejavnosti.

Na naravoslovnem dnevu pa smo se seznanili z vodo. Preko zanimivih poskusov smo spoznavali njene lastnosti in zanimivosti.

Dan slovenskega športa.

 

1. naravoslovni dan: Voda.

………………

Ana Dobovičnik
september 2021

Grafiti

Grafiti obstajajo že tisoče let. To so risbe, napisi ali slike na javni površini (največkrat na zidu), narejeni s kredo, ogljem ali sprejem. Po domače povedano je to podpis na veliko. Grafit je tipičen za velika mesta in pogosto vsebuje politična sporočila oz. uporniški odnos do socialnih norm.

Nekateri ljudje verjamejo, da so grafiti vandalizem, ker jih vidijo kot uničevanje tuje lastnine. Ti ljudje postavljajo vprašanja, kot so: zakaj umetniki za grafite ne uporabljajo platna, zakaj morajo uničevati javno lastnino? Eden glavnih argumentov je, da naj bi bila umetnost narejena na lastnikovi posesti z njegovim dovoljenjem, če le-ta to hoče. Samo izražanje ne bi smelo biti uničevanje tuje lastnine.

Na drugi strani pa ljudje verjamejo, da so grafiti umetnost. Pravijo, da so grafiti del ulične umetnosti, del umetnikovega izražanja, podobno kot punk rock in rolkarji – grafiti so del subkulture, ki se upira normalnosti in se izraža bolj kot neki odraz.

Lep primer prikazov grafitov je Berlinski zid. Ta danes velja za največje platno na svetu. Leta 1980 je bil zid prenovljen, takrat zgrajen v višini štirih metrov. Na njem so ustvarjali umetniki celega sveta, sedaj pa v Berlin privablja množice turistov. Zahodni del zidu je bil popolnoma porisan, medtem ko je vzhodni del zaradi prepovedi približevanja ostajal siv. Leta 1990 pa so bili v Berlin povabljeni umetniki celega sveta, da so porisali še prazen vzhodni del kot prikaz svetlejše prihodnosti.

Na kaj pomislite vi ob besedici grafit? Porisane stene? Pisane fasade? Sporočila na javnih mestih? Ulično umetnost? Grafiti so seveda vse to in še več.

Mi smo jih z učenci risali na oddelku, na bel šeleshamer, z barvicami in flumastri in se o njih pogovarjali vse to, kar je zgoraj napisano.

.

.

.

Naredili so lepe izdelke.

 

Andreja Gumilar
september 2021

Vedno, včasih, nikoli?

Vsota treh števil je liho število.

Večkratniki števila 5 se končujejo s 5.

Večkratniku števila 10 prištejemo večkratnik števil 5. Dobljena vsota je večkratnik števila 5.

Če lihemu številu prištejemo 1, dobimo sodo število.

Vsota dveh lihih števil je liho število.

Naravna števila so urejena, zato radi raziskujemo njihove lastnosti. Zanimiva so liha in soda števila, večkratniki. Verjetno veš, da so soda števila 2, 4, 6, 8 … in liha 1, 3, 5 … Razpravljali smo o trditvah in poskušali ugotoviti, ali držijo vedno, včasih ali nikoli. Svoje ugotovitve smo utemeljili. Posebej zanimive so razprave, utemeljitve, pod katerimi pogoji so trditve resnične v primerih, kjer odgovor včasih drži.

Razmisli o zgornjih trditvah in se s klikom na povezavo Vedno, včasih, nikoli preizkusi v kvizu.

 

Irena Nemanič
september 2021