Mali vsevedi

V mesecu maju smo se na oddelku posvečali predvsem šolskim obveznostim. Učenci, ki so bili pri nas hospitalizirani, so se morali še veliko učiti, saj so jim na matični šoli manjkale še številne ocene … in to pri različnih predmetih. In ne le učiti, tudi domače naloge je bilo treba pisati. In reševati učne liste ter tako danes za jutri vaditi in utrjevati slovenščino.

V naši učilnici pa so se poleg učenja tudi sproščali in zabavali. Za prijetne trenutke so velikokrat izbrali igro vseved. Tudi mene, njihovo učiteljico, so naučili, kako igra poteka. Potem pa so v rokah zavrteli kocko, jo spustili, da se je kotalila po mizi ter pokazala številko, za koliko polj se je igralec pomaknil naprej … na vsakem polju je učenec dobil tudi vprašanje, na katerega je moral odgovoriti. Vprašanja so se nanašala na najrazličnejše športe, poklice, gore in drugo. Če česa niso vedeli, so pogledali na spletne strani ter se o določeni temi malce poučili. Prav tako so si skozi igro s poznavanjem doslej še nepoznanih besed širili obzorje. Radi so se igrali, med seboj tekmovali, se pri tem zabavali, da je učilnica od smeha »pokala po šivih« in se učili. Bilo je prijetno in nepozabno.

.

 

Manja Žugman
maj 2017

Ptice selivke so se vrnile

Spomladi se ptice selivke vračajo v svoja gnezda. V mesecu maju so jih učenci opazili že kar nekaj in pripovedovali o tem, katere ptice selivke živijo v njihovih krajih. Vsaka je nekaj posebnega. Čudili smo se temu, da so preletele več tisoč kilometrov dolgo pot in priletele točno na isto mesto, od koder so jeseni odletele v tople kraje.

Ela iz 7. razreda je navdušena nad sprehodi v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Tam opazuje ptice skozi luknjo v lesenem plotu.

Žiga iz 3. razreda se vsako leto znova razveseli mlade ptičje družine.

 

Žan prihaja iz krajev, kjer domujejo štorklje in nam je povedal svojo zgodbo.
Štorklje v Lenartu

Ko sem vstopil v učilnico, sem zagledal plakat s štorkljo. Spomnil sem se na naše štorklje v Lenartu in na naše križišče, v katerem je postavljena naprava, s katero so v starih časih stiskali vino. Nad to napravo imamo slamnato streho. Za naš kraj pa ni značilno le vino, pač pa tudi štorklje, ki jih je kar precej. Za eno izmed njih, ki si je gnezdo zgradila na žičnatem drogu, smo gnezdo z žerjavom prestavili na varno mesto, ker bi z žičnatega droga lahko padlo. Zdaj je to gnezdo na varnem že več let. V njem se vsako pomlad izvalijo mlade štorklje in jeseni odletijo v tople kraje.
Žan, 7. razred

Vanessa, 6.razred: Štorklji ponoči.

Žan, 7. razred: Štorklja z mladičkom.

Ena izmed ptic selivk, ki je znana predvsem po svojem značilnim oglašanjem »ku-ku«, po katerem je tudi dobila ime, se je tudi že vrnila iz daljne Afrike. Mnogi učenci so jo letos že slišali. Pri glasbeni umetnosti smo se z mlajšimi šolarji naučili pesem Janeza Bitenca z naslovom Kukavica. Skušali so jo tudi narisati. A ker kukavico zelo redko tudi vidimo, je bila ta naloga kar težka.
Med pticami selivkami je najbolj poznana kmečka lastovica. Tretješolec Žiga nam je povedal, da si je na njihovi kmetiji gnezdo naredila kar v hlevu. V vrata so ji izrezali lino, skozi katero lahko nemoteno leta ven in noter, tudi če je hlev zaprt. Tudi letos se je že vrnila iz toplih krajev in jih razveseljuje s svojo prisotnostjo.

Minca Gale
maj 2017

Sobivamo z drugimi

O DVEH PETELINIH

V mesecu aprilu smo se v mislih znova odpravili na kmečko dvorišče in pogledali, kaj se tam dogaja.

Najprej smo zagledali starega domišljavega petelina, ki se je šopiril med svojimi kokošmi. Bil je glavni in o tem je bil trdno prepričan. Nekega dne se je od nekod vzel mlad petelin in dvoriščna slava ga je močno mikala. Prišopiril se je staremu petelinu pod kljun, vnel se je spopad, perje je frčalo! Staremu petelinu so v bitki kmalu pošle moči, obležal je na tleh in se predal.

Mladi petelin je ponosno skočil na streho kokošnjaka in se zmagoslavno razgledoval po kmečkem dvorišču. V žaru slave in ponosa žal ni opazil roparskega orla, ki mu je spretno krožil nad glavo. Le trenutek – in tudi mladega petelina ni bilo več. Njegova kratkotrajna slava se je končala v orlovih krempljih.

Basen nas uči, da:

  • se je prepirom treba izogibati, saj se skoraj vedno končajo slabo;
  • se je bolje najprej pogovoriti, saj s tem lahko rešimo veliko težav.

Kmečko dvorišče je lahko tudi naše gledališče.

Nežka Dakskobler Markoč in Darja Bricelj
april 2017

 

 

Starejši šolarji so se v mesecu aprilu ob nauku »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje«  pogovarjali o vrstniških odnosih. Pogosto se namreč zgodi, da vrstniki med seboj niso prijazni, si nagajajo, se norčujejo, zbadajo ali so žaljivi.

Ugotovili so, da so za dobre medsebojne odnose zelo pomembni spoštovanje, prijaznost, razumevanje in sodelovanje.

Ob razmišljanju je nastala basen, ki so jo učenci upodobili tudi v obliki stripa.

 

Živali v gozdu

Zajec se žoga na jasi v gozdu.  Ko mu žoga  odleti v bližnji grm, steče ponjo in za grmom zagleda volka, ki se igra z njegovo žogo. Najprej je presenečen, nato pa pogumno zahteva, da mu žogo vrne. Volk ga jezno pogleda in mu pravi: »Seveda, vendar le, če mi boš pomagal.«

Volk mu razloži, da se ob jezeru zabavata sosedov hrček in raca, ki bi jima rad ponagajal. Zajec se mu z veseljem pridruži, saj se mu zdi ideja zelo zabavna. Odideta v bližino jezera, kjer za grmom načrtujeta, kako bosta to izpeljala. Dogovorita se, da bosta raco in hrčka prestrašila z metanjem storžev. Medtem pa ne opazita, da je njun pogovor slišal hrček, ki se je ravno takrat skrival pod grmom. Hitro je stekel k raci in ji povedal, kaj nameravata volk in zajec. Medtem ko volk in zajec nabirata storže, raca in hrček skopljeta veliko luknjo in jo pokrijeta z listjem.

Ko se volk in zajec približujeta jezeru, vidita, da sta raca in hrček zelo dobro razpoložena. V trenutku, ko ju poskušata prestrašiti, padeta v luknjo, ki sta jo izkopala hrček in raca. Presenečena splezata iz luknje, kjer ju pričaka glasen smeh hrčka in race.

»Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.«

Učenci 7. in 8. razreda

Basen v stripu
Učenci 7. in 8. razreda

Tjaša Zver in Branka Žnidaršič
april 2017

Obisk glasbene založbe

V torek, 04. 04. 2017, smo učenci bolnišnične šole URI Soča obiskali glasbeno založbo Glitterbeat Records. Do založbe v centru Ljubljane nas je peljal prijazen voznik. Pot ni trajala dolgo.

Pred založbo sta nas pričakala Silvij in Ira. Najprej sta nam predstavila različne flavte iz številnih držav. Prisluhnili smo njihovim zvokom, ko je nanje zaigral Silvij. Nato si je vsak izbral flavto, ki mu je bila všeč. Vsi hkrati smo pihali vanje in ustvarjali zanimiv zvok. Bilo je zabavno.

Predstavitev glasbil sveta.

V parih smo si ogledali manjši snemalni studio. Predstavili so nam, kakšna je razlika med vinilno ploščo in zgoščenko. Prvič smo videli belo (prozorno) vinilno ploščo, kar je redkost.

Zanimiva je bila tudi predstavitev, kako nastane ovitek plošče. Poslušali smo skladbe iz različnih držav sveta. Najbolj nas je pritegnila pesem turške pevke Gaye Su Akyol.

Zbrano poslušanje pevke Gaye Su Akyol.

Vsak je dobil še nekaj zgoščenk za darilo. Obisk založbe je bil zelo zanimiv in poučen.

Neža, 6. razred, Eva, 8. razred

 

Sabina Andlovic in Tanja Babnik
april 2017

IZŠTEVANKE

Ta mesec smo se na oddelku večkrat igrali z izštevankami. Učili smo se jih na pamet, jih prepevali, ob njih ploskali ali pa se zraven tudi učili matematiko. Prepisovali smo jih narobe (zrcalno) in kakšno smešno tudi ilustrirali.

Ugotavljali smo, da jih imajo še posebej radi otroci z dobrim posluhom in ritmom. Izštevanke so bile všeč tako predšolskim otrokom kot tudi šolarjem.

Nekaj najbolj znanih izštevank:

Ani bani, ani bani,
zdaj za igro vsi smo zbrani,
ene bene, ene bene,
brž iz kroga steci Cene,
eci baš, eci biš,
ti si zadnji, ti loviš!

En kovač
konja kuje,
kol’ko žebljev potrebuje,
en, dva, tri,
pa povej število ti!

An ban,
pet podgan,
štiri miši,
v uh me piši,
vija vaja ven.

Matija Mataja
hruške prodaja,
hruška mu zgnije,
Matija pa vpije.

Enci benci
na kamenci,
tu sedijo
tri mladenci,
eri beri
muzikeri,
vija vaja ven!

Naša muca,
muca mala,
je pa mamica postala,
štiri mucke je dobila,
na podstrešju jih je skrila,
štiri mucke, konec miši,
pa bo red in mir pri hiši.

Sladoled turški med
stane dinar petdeset,
kdor ga kupi, se zastrupi,
vija, vaja, ven!

Palček skakalček
na gori stoji,
zvezdice šteje,
se sladko smeji.

Minka Tinka pod goro,
tisto dekle moja bo,
črno gleda, drobno gre,
tista bo pa res za me!

Ženin in nevesta
pod mizo štruklje jesta,
na vilce jih natikata,
pa v usta jih pomikata.

Kuža laja hov hov hov,
muca, hitro prid domov,
da ulovila boš vse miši,
ki se skrivajo po hiši.

Enkrat je bil en biberbav,
je staro Micko v košek dal.
Micka je iz koša kukala,
ga je za lase cukala.

Eci peci pec,
ti si mali zec,
ti si mala prepelica,
eci peci pec.

 

.

Andreja Gumilar
april 2017