Novembra smo se na oddelku učili o reki Dravi. Sodelovalo je pet učencev nižje in višje stopnje osnovne šole. O reki Dravi smo veliko povedali. Naredili smo tudi lep plakat, ki krasi pano na hodniku pred oddelkom.
Žan (2. razred) še ni slišal za reko Dravo. Pokazali smo mu jo na zemljevidu in povedali, da je to velika slovenska reka, ki teče tudi skozi Maribor in Ptuj. Učenec Aljaž (1. razred) pa je zanjo slišal, ker ima babico, ki živi v Kidričevem. S starši je prečkal reko z avtomobilom, ko so se k njej namenili na obisk. Na to so ga starši med našim pogovorom spomnili, saj so bili takrat pri njem na obisku.
Učenka Tinkara (8. razred) je o reki vedela več. Povedala nam je, kje izvira, kam se izliva in kateri so njeni pritoki v Sloveniji ter skozi katere države teče. Z učencem Harisom (7. razred) sva se pogovarjala o tem, katere elektrarne na reki Dravi poznamo, koliko jih je, kako se imenujejo in kje so na zemljevidu. Ugotovila sva, da jih je skupaj enaindvajset; deset jih je v Avstriji, osem v Sloveniji, tri so na Hrvaškem. Pogovarjala sva se tudi o tem, kdaj so jih gradili in obnavljali, kakšne vrste elektrarn na Dravi poznamo. Na koncu sva se pogovarjala še o tem, kaj pomeni vključitev njenega spodnjega toka v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij – Naturo 2000.
Z učenko Ajlino (8. razred) sva predelali temo poplavljanja reke Drave, zlasti v njenem srednjem in spodnjem toku. Dolgotrajno in močno deževje je v letih 1851, 1882, 1926, 1965, 1998, 2012 povzročilo najhujše poplave. Te so odnašale celo mostove, gospodarske objekte, hiše, živino, les in podobno. Povedali sva tudi, da se je po izgradnji verige hidroelektrarn poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, kljub temu pa ljudje ob reki pred njo niso povsem varni.
Andreja Gumilar
november 2019