Umetnina meseca

Na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavamo novo likovno umetnino, ki nam predstavlja navdih za ustvarjanje.

V živahnem in pisanem mesecu oktobru, ki se je začel s tednom otroka in soncem, ki ga je v šolo (v poslanici) vabil pisatelj Primož Suhodolčan, se je pri nas poleg sonca vse vrtelo okrog navideznih lukenj.

Za oktobrski navdih smo izbrali umetnino brez naslova, ki jo je na steno stavbe naslikal skrivnosten umetnik s psevdonimom 1010.

Velika skupna reprodukcija nam je uspela v mešani tehniki kolaža in risanja.

S stopnjevanjem svetlostnih odtenkov barvnih papirjev je tudi na reprodukciji luknja izjemno prepričljiva.

Učenci so se spoprijeli z izzivom ustvarjanja navidezne luknje v listu papirja. Naučili so se nekaj trikov in pristopov optične umetnosti in nastali so zanimivi izdelki.

Luka, 5. razred.

Tim, 5. razred.

Anja, 5. razred.

Poleg risb in slik sta nastali tudi animacija in kratka pesem.

__________________ 


Črna luknja

Tam na cesti bila je luknja,
vanjo padla je zaspana Lučka,
mimo sem prihitela,
ji vrvico pomolila
in jo vsega hudega rešila.

Tjaša, 5. razred

 

Tina Žvab
oktober 2017

Umetnina meseca

V letošnjem šolskem letu bomo na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavali novo likovno umetnino, ki nam bo predstavljala navdih za ustvarjanje.

Po vzoru projekta Gremo ven!, sodelovalnega projekta ulične umetnosti (street art), ki si ga je zamislil francoski umetnik Julien de Casabianca, si želimo, da bi vsi skupaj (otroci, starši, osebje) v mesecu dni ustvarili reprodukcijo izbrane umetnine.

Za septembrski navdih smo izbrali Zlato ribo, ki jo je naslikal slikar Paul Klee.

 
V mesecu septembru nam je prvi izziv že uspel.
Predstavljamo vam našo umetnino, veliko skupinsko reprodukcijo, ki je nastajala ves mesec.

Ali ni reprodukcija še bolj zanimiva kot original?

 

Pogledate si lahko tudi animacijo in si preberete pesem. Obe sta prav tako nastali po navdihu Zlate ribe.
Pesem je nastala pri uri slovenščine pod mentorstvom učiteljice Manje Žugman.

__________________ 


Zlata ribica

Po domače rekli smo ji Zlatka,
po vodi plavala je kot ena lahka
plastična lopatka.
V akvariju ji je bilo lepo,
za njo pridno smo skrbeli
in radi jo imeli.
Dobro smo jo poredili
in mačku sline pocedili.
Še dobro, da zverinica se vode boji
in da naša Zlatka lahko še naprej brezskrbno živi.
 
Jaka, 6. razred
 
 

Tina Žvab
september 2017

 

Modri stol

V ponedeljek, 12. 6. 2017, smo dobili obisk štirih tretješolcev in učiteljice iz Osnovne šole Ledina. Namen njihovega obiska je bil skupaj z učenci na bolnišničnem oddelku obeležiti Unescov projekt Modri stol ali Nekdo misli nate.

Z dvema učencema bolnišnične šole smo jih veselo pričakali v naši učilnici. Najprej smo se med seboj spoznali, potem pa smo se pogovarjali o medsebojni pomoči, sodelovanju in prijateljstvu. Naša razmišljanja in ideje smo strnili v misli, ki smo ju z rumenimi črkami zapisali na dva modra stola:

Življenje ni vedno popolno, lahko pa ga narediš popolnega.
Vsaka dobra stvar je lahko še boljša, če jo deliš s prijateljem.

Zapisa smo obdali z rožicami iz odtisov prstov vseh sodelujočih. En stol bo krasil hodnik na Osnovni šoli Ledina, drugega pa lahko najdete na oddelku Žogic Nogic. Upamo, da se vam rumeni misli vtisneta v spomin, da jima bomo vsi skupaj pomagali zaživeti zunaj in znotraj bolnišnice.

Pri zapisu je bila najbolj spretna sedmošolka Hanna.

Z odtisi prstov je vsak učenec na obeh stolih pustil svojo sled.

Ponosni ustvarjalci.

Vsaka dobra stvar je lahko še boljša, če jo deliš s prijateljem.

Življenje ni vedno popolno, lahko pa ga narediš popolnega.

 

Tina Žvab
junij 2017

Mali vsevedi

V mesecu maju smo se na oddelku posvečali predvsem šolskim obveznostim. Učenci, ki so bili pri nas hospitalizirani, so se morali še veliko učiti, saj so jim na matični šoli manjkale še številne ocene … in to pri različnih predmetih. In ne le učiti, tudi domače naloge je bilo treba pisati. In reševati učne liste ter tako danes za jutri vaditi in utrjevati slovenščino.

V naši učilnici pa so se poleg učenja tudi sproščali in zabavali. Za prijetne trenutke so velikokrat izbrali igro vseved. Tudi mene, njihovo učiteljico, so naučili, kako igra poteka. Potem pa so v rokah zavrteli kocko, jo spustili, da se je kotalila po mizi ter pokazala številko, za koliko polj se je igralec pomaknil naprej … na vsakem polju je učenec dobil tudi vprašanje, na katerega je moral odgovoriti. Vprašanja so se nanašala na najrazličnejše športe, poklice, gore in drugo. Če česa niso vedeli, so pogledali na spletne strani ter se o določeni temi malce poučili. Prav tako so si skozi igro s poznavanjem doslej še nepoznanih besed širili obzorje. Radi so se igrali, med seboj tekmovali, se pri tem zabavali, da je učilnica od smeha »pokala po šivih« in se učili. Bilo je prijetno in nepozabno.

.

 

Manja Žugman
maj 2017

Pomladno ustvarjanje

Kakor že vse dni letošnjega leta smo na oddelku tudi v mesecu aprilu veliko ustvarjali.

Najprej so nas navdihovali velikonočni prazniki. V ta namen smo barvali prav posebna interaktivna papirnata jajčka, ki so v svoji notranjosti skrivala prisrčnega piščančka. Predvsem mlajši učenci so uživali pri delu in veliko pripovedovali o svojih družinskih navadah ter običajih v velikonočnem času.

Tok tok!

Tukaj sem.

Ku ku!

Tudi jaz sem tu.

 
Avtorici dveh najizvirnejših sta bili četrtošolki Pia in Žana.

 
V drugem delu meseca smo motive črpali predvsem iz narave; brstenje dreves, cvetenje rož. Učenci so ustvarjali v različnih likovnih tehnikah in vsak je na svojevrsten način predstavil doživljanje narave.

Likovno ustvarjanje pa smo nadgrajevali tudi s snemanjem animacij.
Najprej vam predstavljamo animacijo Izlet na hrib, nato pa še Kako raste roža.
 
Izlet na hrib

 

Kako raste roža?

 
 
Tina Žvab
april 2017

Štorklja Mici na obisku

V mesecu marcu smo imeli na oddelku posebno gostjo, štorkljo Mici. Druženje z njo je bilo nadvse prijetno in zabavno. S seboj je prinesla svoj album in prtljago. Z učenci smo si njene dosedanje poti do potankosti ogledali, prav tako pa je imela tudi modno revijo. Oblačil ima namreč na pretek, tudi narodno nošnjo.

Mici smo posvetili tudi pesem.

Štorklja Mici rada po svetu potuje,
tuje države je že obiskala,
a v svoji domovini najraje
se je zadržala.

S seboj oblačila in album
vedno vzame,
saj velikokrat tudi njen portret nastane.

Ko se je na oddelku A4 mudila,
je v svoji risanki nastopila.

Štorklji Mici mi želimo,
da bi še mnogo let
bolnišnice obiskovala
in med otroke radost in smeh sejala.

Z našega oddelka pa: hvala, hvala!

Ana, 7. razred, in Eva, 8. razred

 

Mici je z učiteljico Tino in tremi nadobudnimi učenci posnela tudi čisto pravo risanko. Njene vtise in filmski dosežek si preberite in oglejte spodaj.

»Na oddelku Žogic nogic, kjer sem preživela dva dni, so mi pripravili posebno doživetje – snemanje animiranega filma. Res da sem do sedaj že velikokrat pozirala, ko so me otroci risali, tudi fotografiram se rada, ampak igralka v risanki še nisem bila. O, kako smo se zabavali, ko smo snemali! Delali smo v tehniki Stop animacije. Posneli smo več kot 300 fotografij, ki smo jih v posebnem programu sestavili v animacijo, na koncu pa so avtorji posneli še svoje glasove in jih dodali k posnetku.
Tukaj si lahko premierno ogledate našo animirano mojstrovino. Ne pozabite vklopiti zvočnikov, saj je tudi glasovno opremljena. Sedaj pa že letim novim izzivom naproti. Če me kje srečate, vam bom z veseljem dala svoj avtogram, kot vse slavne igralke«.

 

Manja Žugman in Tina Žvab
marec 2017