V Bolnišnični šoli spodbujamo branje naših šolarjev. Poslužujemo se različnih pristopov, kako mlade nadobudneže pritegniti k branju. Eden izmed njih je skupno branje z učiteljico, zato smo z učenci v času nacionalnega meseca branja 2022 (Nacionalni mesec skupnega branja 2022 (pismen.si)) intenzivno brali. Vendar s skupnim branjem nismo zaključili oktobra. Z branjem bomo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, vse do nastopa nacionalnega meseca branja 2023, ko bomo krog skupnega branja ponovili.
Ker si želimo, da bo otrok užival v druženju z nami in knjigo, ga na branje pripravimo in tako spodbudimo zanimanje za branje. Pred branjem si skupaj ogledamo naslovnico in se pogovorimo, kaj je na njej prikazano. Vprašamo ga, o čem misli, da govori knjiga, kateri liki bodo pomembni. Med samim branjem uporabljamo različne glasove, se vživimo v različne like in močno dramatiziramo. Tako se učiteljica kaj hitro prelevi v rjovečega leva, prestrašeno žabo, šarmantnega princa ali nejevoljno kraljico. Tudi šolarje ves čas spodbujamo k sodelovanju. Skupaj izgovarjamo nenavadne besede, štejemo, kličemo glavne like in občasno branje prekinemo, da lahko otrok pove, kaj misli, da bo sledilo.
Branju sledita pogovor in otrokom najljubši del, tj. poustvarjanje. Le-to je lahko literarno, likovno, glasbeno, dramaturško ali povsem igrivo. Tako ima otrok možnost, da izrazi svoje vtise, pove, kaj mu je bilo všeč, kaj mu ni bilo in zakaj.
V Bolnišnični šoli beremo kar se da raznolike knjige, saj si prizadevamo, da bi otroci preko zgodb spoznavali različne svetove, kulture, junake, tematike, sloge, žanre in postopoma odkrivali svoje interese.
Na našem bralnem seznamu so se med mnogimi znašli tudi naslednji naslovi (ki smo jih tudi poustvarili):
Joan Summers: Rad te imam v vseh barvah mavrice
Magic Meg in Lucy Lovehear: Predstavljaj si, da si vila
Jutta Langreuter: Kapitan Volkec in morska pošast
Julija Donaldson: Zog
Ida Mlakar: O kravi, ki je lajala v luno
Angela McAllister: FUJ! To sploh ni pošast!
Prvi september, prvi šolski dan v novem šolskem letu je vedno poseben dan za vse učence in dijake, ne glede na njihovo starost. Še posebno nepozaben dan pa je za prvošolčke, šolarčke, ki prvega septembra prestopijo šolski prag čisto prvič. To je dan, ko spoznajo svoje učiteljice, učilnice so še posebno lepo urejene, na šolskih klopeh jih pričakajo drobna presenečenja. Prvi dan v šoli jim ostane v svetlem spominu in večina jih nestrpno pričakuje naslednji dan, ko bodo spet šli v šolo.
Skozi šolska vrata pa, na žalost, prvega septembra ne zakorakajo vsi šolarji. Tudi letos je nekaj učencev, dijakov in nadebudnih prvošolčkov prvi šolski dan preživelo v bolnišnici.
Še dobro, da imamo šolo tudi v bolnišnici. Učiteljice v Bolnišnični šoli smo poskrbele, da so bolni šolarji občutke strahu, žalosti, zmede in razočaranja nadomestili z občutki veselja, vznemirjenja, radovednosti in pričakovanja šolskih dogodivčin. Skupaj smo si pričarali ustvarjalen in nepozaben prvi šolski dan, pa čeprav v pižami in v bolniški postelji. In ko se naši šolarji pozdravijo, bodo ponosno zakorakali v “domače” hrame učenosti.
Prvošolka
Septembra (16.-22. september) pa poteka tudi Evropski teden mobilnosti, ki poziva k spremembi potovalnih navad. Letos pod geslom »Trajnostno povezani«.
Pobuda Evropskega tedna mobilnosti si prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti – hoje, kolesa ali javnega prevoza.
Marjan Cigoj je velik ljubitelj narave in izvrsten fotograf. S svojimi fotografijami si je prislužil že več kot 200 nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Pohvali se lahko z objavami fotografij v reviji National Geographic Slovenija.
Leta 2020 so ga na mednarodnem natečaju naravoslovne fotografije Magična narava, ki ga organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, okronali za naravoslovnega fotografa leta. Cigoj se s fotografiranjem narave in živali v naravnem okolju ukvarja že mnogo let, še posebej pa je specializiran za fotografiranje ptic. V svoji foto zbirki ima zabeleženih več kot 330 vrst evropskih ptičev. Album s fotografijami Ptiči Slovenije, 100 vrst je poklonil Kliničnemu oddelku za otroško hematologijo in onkologijo. Mali bolniki in njihovi starši so z občudovanjem pregledovali fotografije, ki so jih popeljale v svet barv, spokojnosti in raznolikosti.
Marjan Cigoj: Ptiči Slovenije, 100 vrst
Med listanjem fotografij sem spoznala veliko vrst ptic. Pogrešala pa sem ptiča z imenom cipa.
Vaše fotografije so čudovite.
Ščinkavec in kos
Petje ščinkavca nam vedno polepša dneve na morju. Prav simpatičen je, ko hodi okrog mize, pobira drobtinice, zapoje in pogleda, ali smo ga slišali.
Fotografije so čudovite. Zagotovo je bilo za posnetek potrebno veliko časa in mirna roka. Na našem vrtu nam družbo vedno delata dva kosa.
Slegur, polojnik in krekovt
V naši miniaturni Sloveniji se med mnogimi zakladi skrivajo tudi čudovite ptice, ki nam jih odkriva zbirka. Včasih iščemo barvitost eksotičnih ptic iz daljnih dežel, a jim je enakovredna mavrica, ujeta v perje čebelarja, nebeška modra vodomca in ognjena »perjanica« kraguljčkov. Marsikatera ptica mi je bila neznana. Prvič sem slišala za oz. videla slegurja, polojnika in krekovta. Zbirka Ptiči Slovenije me je navdušila.
Namig za poletje – ko si boste v poletnem vrvežu zaželeli miru in naravne lepote, se odpravite v bližnji gozd ali na travnik. Opremljeni z daljnogledom in potrpežljivostjo si privoščite opazovanje ptic. Navdušile vas bodo s svojo barvitostjo, gracioznim gibanjem in čudovitim petjem.
V pomoč pri prepoznavanju ptic naj vam bo mali priročnik Ptice Slovenije:.
Ptice pa lahko prepoznate tudi po njihovem oglašanju. Pozorno jim prisluhnite.
(18) Moj mali svet predstavlja: ČUDOVITI ZVOKI NAŠIH PTIC PEVK – YouTube
(18) OGLAŠANJE PTIC – YouTube
»Družina je kot pisan travnik. Vsaka roža na njem je enkratna in vsaka diši čisto drugače. Njegova lepota pa je v tem, da vsi cvetovi rastejo skupaj.« (Neznani avtor)
Z namenom ozaveščanja o pomembnosti družine in družinskih odnosov je leta 1993 Generalna skupščina 15. maj razglasila za Mednarodni dan družin. Vsako leto ima osrednjo temo, letošnja je: Družine in urbanizacija.
V Sloveniji mednarodni dan družin pomeni tudi uvod v Teden družine, ki je letos potekal od 15. 5. do 22. 5. 2022. Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto pripravi akcijo ZA DRUŽINE BREZPLAČNO, s katero želijo družinam omogočiti brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav, predstav in drugih prireditev v kulturno-umetniških organizacijah po vsej Sloveniji.
Otroci, ki se zdravimo v bolnišnici, se brezplačnih ogledov žal ne moremo udeležiti. S ponosom pa slavimo svoje družine. Družina nam vedno, še posebno pa v času zdravljenja dolgotrajne bolezni, nudi občutek varnosti in toplino medsebojnih odnosov. Tudi po vseh spremembah in padcih v življenju je družina tista, ki je vedno z nami ter nam nudi zavetje.
Moja družina
Moja družina:
je najboljša na svetu;
je glasna in divja, a obenem nežna in pomirjajoča;
se glasno smeje in močno objema;
rada potuje;
me krega za slabo oceno in me pohvali, če dobim petko;
smo mama, tata, brat, Toby in jaz;
je moja mama, ki mi pomaga.
V mesecu aprilu obeležujemo dva praznika, povezana s knjigo: 2. april (mednarodni dan knjig za otroke) in 23. april (svetovni dan knjige). Oba praznika smo z različnimi dejavnostmi povezali v mesec knjige.
Ker smo zaradi bolezni v bolnišnici ali pa se zdravimo doma, ne smemo v šolo in se ne moremo se družiti s prijatelji. Dneve si krajšamo z uporabo tehnologije; mobilnimi telefoni, tablicami, računalniki in televizijo. Pogosto pa tudi z dobro knjigo. Branje nam je v veselje, zabavo, razvedrilo in tolažbo. Nič ni enako zgodbam, ki se skrivajo na straneh knjig. Zahvaljujoč knjigam spoznavamo drugačen svet – čaroben, poln čudežev in zmage dobrega nad zlom. Potem zapremo oči in sanjamo, da bodo tudi mi nekoč del te zgodbe. Najbolje kar glavni junaki! To pa lahko postanemo, dovolj je le, da odpremo knjigo in se zatopimo v zgodbo.
Za branje uporabljamo knjige, ki si jih izposodimo v oddelčni knjižnici v bolnišnici, nekatere knjige prinesemo iz domače knjižnice, po knjigah pa lahko posežemo tudi s pomočjo spleta (e- knjige: https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-e-knjige-za-otroke). Z radodarno donacijo Društva Junaki 3. nastroja in Društva Bralna značka Slovenije smo osvežili našo oddelčno knjižnico. Knjižne police smo obogatili z novimi slikanicami in sodobnimi knjigami za otroke in mladostnike. Hvala vam, ker ste nam omogočili, da si lahko napolnimo dušo z branjem dobrih knjig tudi v prihajajočih dneh.
“Če želite imeti pametne otroke, jim berite pravljice.” (Alberth Einstein)
Posebna oblika pripovedovanja in poslušanja zgodb pa je kamišibaj. Kristina je izdelala mini kamišibaj iz kartona. S pripovedovanjem ob ilustracijah je prevzela in povezala vse, ki so njeni zgodbi prisluhnili.
Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.
V Bolnišnični šoli je bilo v začetku marca zelo živahno. Skupaj s šolarji smo obeležili in praznovali častitljiv jubilej, 70 let Bolnišnične šole. Zato smo za svoje učence in dijake pripravili prav posebne dneve dejavnosti, ki smo jih izpeljali v sodelovanju z zunanjimi gosti. Spoznavali smo moderno umetnost, ustvarjali kozmograme, pisali pesmi, literarne prispevke in voščila ob svoji obletnici. Podali smo se na virtualni sprehod po Ljubljani. Oblečeni v pižamo smo spoznavali znanost in na bolniški postelji izvajali zanimive eksperimente.
Kot vsak dan zadnjih 70 let smo si ponovno dokazali, da se imamo v Bolnišnični šoli kljub težkim boleznim in poškodbam, ki nas pestijo, lahko prijetno. A zakaj se imamo v Bolnišnični šoli tako lepo? Ker med nami vladajo veselje, strpnost, sodelovanje, znanje, prijateljstvo, zaupanje, zdravje in razumevanje. Ponosni smo na svoje učence in dijake, ki skupaj z učitelji soustvarjajo Bolnišnično šolo že 70 let.
Svoje doživljanje ob zdravljenju v bolnišnici pa je v glasbo strnila učenka 8. razreda. Z avtorsko glasbo in melodijo je navdih vsem malim junakom, ki svoj čas preživljajo v bolnišnici.
Prisluhnite pesmi Soba 6
V sobi 6, tam je en kup stvari za jest’, za jest’.
Mami si kuha kave in je čokolade, jaz pa s hrano mučim se.
Napitki, čips, ker tedenski jedilnik je en kiks,
en kiks.
Hrana že ponavlja se, kdo je sploh zeljne krpice,
iz obupa končno kličem Wolt.
Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.
Tuki je en velik hodnik za vse junake.
V novi realnosti živim v nadstropju št. 3,
kjer pa ni vse tok slabo.
Najboljša stvar na tem oddelku so ljudje, vsi tle.
Sestre, ki poslušajo, zdravniki, ki pomagajo,
če vse narobe gre.
Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
Ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.
