Avtor: Metoda Leban | Maj 5, 2018 | Hobotnice, Oddelki
Dinozavri
Jan obožuje dinozavre. Za govorni nastop v svoji šoli si je izbral dinozavre. Iz raznih knjig in s svetovnega spleta je izbral veliko zanimivosti o dinozavrih, ki jih je že predstavil svojim sošolcem.
Nekaj utrinkov:
Znanstveniki so ugotovili, da so imeli dinozavri zelo majhne lobanje in zato seveda tudi majhne možgane. Za primerjavo: brahiozaver je tehtal 30 ton (kot 30 srednje velikih avtomobilov), njegova lobanja pa je bila velika kot konjska.
Dinozavre lahko razvrstimo med mesojede, rastlinojede in vsejede, pa tudi kopenske, vodne in leteče. In še dvonoge in štirinoge.
Znanstveniki še zdaj niso povsem prepričani, zakaj so dinozavri izumrli. Ena izmed razlag je, da so imeli zelo slabo razvito čutilo za okus. Okusov skoraj niso ločili in zato so v nekem obdobju jedli tudi obilico strupenih rastlin. So pa imeli dinozavri (še posebej mesojedi) odlično razviti čutili za vid in sluh (čeprav niso imeli uhljev).
In kaj so fosili?
Fosili so ostanki odmrlih organizmov okamnelih rastlin in živali, ki so se ohranile v Zemljini skorji, sedimentih in kamninah.
Tudi v Sloveniji lahko najdemo veliko zanimivih fosilov.
http://www.pms-lj.si/si/o-naravi/fosili/izjemno-najdisce-fosilov-v-sloveniji
Na osnovi fosilnih ostankov arheologi in biologi izdelajo tudi rekonstrukcije pokrajin in različnih obdobij.
Rekonstrukcija zgornjekarbonske pokrajine narejena na osnovi najdb fosilnih rastlin, izkopanih na Grajskem hribu v Ljubljani in drugod v Posavskem hribovju. Avtorica: Barbara Jurkovšek, vir: Prirodoslovni muzej Slovenije
Jan pa si je pri urah likovne umetnosti izdelal svoj fosil.
Jan, 5. razred: Fosil (mentorica Tina Žvab).
Mojca Topić
april 2018
Avtor: Metoda Leban | Apr 10, 2018 | Hobotnice, Oddelki
V bolnišnični šoli smo imeli letos že 26. bolnišnične olimpijske igre po vrsti. Saj že veste, pomerimo se v prilagojenih športnih disciplinah. In na koncu smo vedno vsi zmagovalci.
Malo pred začetkom naših iger pa so se v Pjongčangu v Južni Koreji zaključile tudi paraolimpijske zimske igre. Zato smo sklenili poučiti se o tem, kaj paraolimpijske igre sploh so.
Paraolimpijske igre so vrhunski športni dogodek, ki se postavlja ob bok olimpijskim igram. Število sodelujočih tekmovalcev in držav narašča. Tudi slovenski športniki se pomerijo tako na poletnih kot tudi na zimskih paraolimpijskih igrah. Paraolimpijske igre vedno potekajo v istem kraju in na istih prizoriščih kot olimpijske igre, vendar nekaj dni pozneje.
Na 12. zimskih paraolimpijskih igrah v Pjongčangu v Južni Koreji je tekmovalo 650 tekmovalcev iz 42 držav. Edini aktivni slovenski udeleženec je bil smučar Jernej Slivnik, ki je bil tudi slovenski zastavonoša.
Na koncu je Jernej Slivnik v paraolimpijskem slalomu dosegel 12. mesto, kar je izvrsten rezultat. Čestitamo!
Več o njegovem dosežku si lahko preberete na tej povezavi:
https://siol.net/sportal/drugi-sporti/mladi-slivnik-v-pjongcangu-do-najboljsega-slovenskega-dosezka-462650
Sicer pa so slovenski paraolimpijci uspešnejši na poletnih paraolimpijskih igrah. Zelo uspešni so bili tudi na zadnjih, ki so bile v Riu. Osvojili so celo nekaj medalj. Čestitamo!
Raziskovali so Jan, Jani, Tamara in Julija.
Mojca Topić
marec 2018
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2018 | Hobotnice, Oddelki
Postati baletka so sanje skoraj vsake deklice. Tudi Tia bi nekoč rada postala baletka.
Povedala je, da si je že ogledala predstavo Hrestač v SNG Opera in balet. http://www.opera.si/sl/program/predstava/balet/hrestac-bozicna-zgodba/
Zgodba in ples sta se ji zdela pravljična. Pa kostumi tudi, seveda.
Tia pravi, da moraš biti za baletko gibčen, vztrajen, potrpežljiv, prav tako moraš imeti res zelo rad glasbo. Pravi, da se bo morda prihodnje leto vpisala v baletno šolo. Za začetek pa si je prvošolka Tia iz papirja po načrtu izdelala svojo baletko.
Mojca Topić
februar 2018
Avtor: Metoda Leban | Feb 12, 2018 | Hobotnice, Oddelki
V mesecu januarju smo se veliko pogovarjali o pticah. Radi bi vam predstavili nekaj svojih ugotovitev.
V Sloveniji živi 388 vrst prostoživečih ptic in še 35 vrst, ki so bile v slovenski prostor vnešene umetno in niso na seznamu prostoživečih ptic. Večina prostoživečih ptic v Sloveniji je zaščitenih. Najredkejše so ptice ujede.
Sezname in opise si lahko ogledate tukaj: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ptic_v_Sloveniji
Ptice pozimi
Zima je za vse živali najtežji letni čas. Ptice oslabijo zaradi mraza in pomanjkanja hrane, zato pogosto postanejo tudi plen drugih lačnih živali.
Nekatere ptice že jeseni odletijo v toplejše kraje. Pravimo jim ptice selivke. Koz zanimivost naj povemo, da so beli štorklji, ki sta se izvalili na Štajerskem, našli v 8.500 km oddaljeni Republiki Južni Afriki.
 Lastovica. |
 Štorklja. |
Številne vrste ptic pa prezimujejo v naših krajih. To so ptice stalnice. Pomagamo jim lahko tako, da v krmilnice dajemo hrano (sadje, koruzo, semena). Nikoli ne smemo dajati kruha, ki zmrzne in lahko pticam škodi.
 Divji petelin. |
 Veliki srakoper. |
 Velika sinica. |
Iz lesa smo izdelovali tudi polizdelke – ptičje krmilnice, seveda pa je Jan izdelal še dve ptičici.
 Janova ptičja krmilnica. |
Mojca Topić
januar 2018
Avtor: Metoda Leban | Jan 7, 2018 | Hobotnice, Oddelki
Ves december je bil praznično obarvan, na našem oddelku pa ni dišalo po potici, temveč po barvah in lepilih … Ustvarjali smo voščilnice in darilca za svoje najdražje.
Na ustvarjalnih delavnicah pa nismo zaposlili samo spretnih prstkov, temveč tudi misli in usta.
Učili smo se pesmico …
Prebirali smo knjigo …
Pesmico smo tudi napisali …
Božič je praznik za vse ljudi,
prinese nam mir in veliko radosti.
Imejmo se radi vsi,
pa mogoče nam Božiček še snega natrosi.
Drugošolec in tretješolka |
Izdelovali smo prav posebne voščilnice, ki smo jih namenili sošolcem ali staršem.
Mojca Topić
december 2017
Avtor: Metoda Leban | Nov 30, 2017 | Hobotnice, Oddelki
… je praznik predvsem v zahodnem svetu in ga obeležujemo 31. oktobra. V angleško govorečem svetu mu pravijo Halloween, kar pa je samo okrajšava za All Hallow’s Eve oziroma večer pred vsemi svetimi. Počasi pa postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas. Radi okrasimo buče in se sladkamo s strašljivimi sladkarijami.
Običaj je sicer zelo star. Obeleževali so ga že Kelti, ki so 1. novembra slavili prihod novega leta, zaradi prehoda iz toplejšega in bolj sončnega dela v hladnejši in temačnejši del leta.
Eden izmed najznačilnejših simbolov noči čarovnic so okrašene in izrezljane buče.
Izrezljati pravo bučo je sila težko, a smo poskusili. Zato smo si letos omislili buče iz krep papirja.
 |
Buča sem okrogloglava,
manjka mi samo postava.
Sem na polju včasih ždela
in na soncu rumenela.
Zdaj imam široka usta,
oči in nos pa kot za pusta. |
Jan pa je z mentorico Tino Žvab ustvaril še tole mojstrovino.
Mojca Topić
oktober 2017
