Zima

V mesecu januarju smo veliko pozornosti namenili eksperimentalnemu delu: načrtovanju poskusov, postavljanju hipotez, eksperimentiranju, beleženju ugotovitev v raziskovalni list in poročanju. Ker je mesec januar zimski mesec, smo med drugim tudi raziskovali, kaj se pri nizkih temperaturah dogaja z vodo. Učenci so že v naravi opazili led na jezerih in potokih ter ledene sveče, ki visijo s streh in skal. Z vodo in ledom smo izvedli dva poskusa.

Prvi poskus

V prozoren plastični kozarec smo nalili vodo in ga postavili v zamrzovalnik. Iskali smo odgovore na dve vprašanji.

Kaj se bo zgodilo z vodo v zamrzovalniku?

Učenci so pravilno sklepali, da bo voda zmrznila. Iz tekočega agregatnega stanja se bo spremenila v trdno agregatno stanje.

Ali se bo gladina vode spremenila, če bomo naslednji dan vzeli kozarec z zmrznjeno vodo iz zamrzovalnika?

Tu so bila predvidevanja različna. Nekateri so predpostavili, da se bo gladina znižala, drugi so bili mnenja, da se bo zvišala, in tretji so povedali, da bo ostala nespremenjena.

Naslednji dan smo vzeli kozarec z vodo iz hladilnika. Voda se je res spremenila v led, gladina vode pa se je v procesu zamrzovanja dvignila. Prav ugotovitev, da se je gladina vode pri spreminjanju v led dvignila,  je bila za marsikaterega učenca presenečenje.

Ob tem eksperimentu smo spoznali nekaj izjemnih lastnosti vode.

Voda lahko obstaja v trdem, tekočem ali plinastem stanju. Mi smo se pri poskusih osredotočili samo na trdo in tekoče stanje.

Druga izjemna lastnost pa je ta, da ima led manjšo gostoto od vode. Zato led potrebuje več prostora kot voda in se gladina vode pri zmrzovanju dvigne. Prav zaradi te lastnosti nam lahko pozimi vodovodne cevi počijo, če je zelo mrzlo.

Drugi poskus

Pripravili smo skodelico z vodo in košček ledu. Učenci so iskali odgovor na vprašanje v nadaljevanju.

Ali bo košček ledu na vodi plaval ali potonil?

Predvidevanja učencev so bila različna. Košček ledu smo vrgli v vodo. Poskus je pokazal, da led na vodi plava, saj ima manjšo gostoto kot voda.

Razmišljali smo tudi o tem, zakaj jezero začne zmrzovati na vrhu in ne na dnu.

Zima  nas ni le spodbudila k raziskovanju ledu, ampak tudi k likovnem ustvarjanju. Učenci so v različnih tehnikah slikali in risali ptičje krmilnice.

Iz zmečkanega papirja smo oblikovali snežene može.

Medo Lahnosnedo

V januarju smo se pogovarjali o medvedu.

Vsi smo vedeli, da medved zimski čas prespi, zato se nam je zdel posebno zanimiv. Skupaj, tudi s pomočjo spletne Wikipedie, smo ugotovili, da je medved vsejed, da je rastline, žuželke in ribe. Severni medved je mesojed, orjaški panda rastlinojed.

Na nogah ima ta zver po pet prstov z velikimi zakrivljenimi kremplji. Kožuh je lahko rjave, črne ali bele barve, na prsih so pogoste bele ali rumene lise. Samec je 20% težji od samic.

Medved živi v Evraziji in Severni Ameriki ter v delih Severne Afrike in Južne Amerike.

Poznamo veliko pravljic in pesmic o medvedih, na primer O dedku in medvedku, Hvaležni medved, Trije medvedi, Maša in medved, Medved išče pestunjo …

Ilustracija iz pravljice Hvaležni medved (vir: http://www.slovenienhistoria.se/images/Del16/Hvalezni_medved.jpg)

Jan iz 3. razreda je o medvedu napisal pesmico.

Medo Lahkosnedo

Medo Lahkosnedo se z medom rad sladka.
Ko pa meda zmanjka, hitro skoči na dve taci.
Dve na vejo, z eno taco panj dol vrže.
Medo Lahkosnedo spet se rad sladka.

 

Medvedek Pu (vir: http://img.rtvslo.si/upload/Kultura/likovna%20umetnost/pu2_show.jpg)

 

Čudna žival

maska1

Živjo. To sem jaz, Jan. Trenutno sem maškara.

Rad berem, še posebej zabavne zgodbice. Januarja sem prebral Živalske novice, ki jih je napisal Primož Suhodolčan. Priporočam jih vsem, ki se radi ob branju hihitajo ali pa že kar hohotajo. No, skratka … Še posebej mi je bila všeč novička o Čudni živali. Zato sem ustvaril še svojo. Vam je všeč?

čudna-živalčz-besedilo3

Šivamo ptičke

IMG_2271V mesecu januarju se po prazničnem decembru nekoliko umirimo. Dolgi večeri so kot nalašč za branje in ročne spretnosti. Kaj? Ali v dobi elektronskih naprav res še kdo  bere in šiva?

Prav imate, redki so. Vendar prav nevroznanstveniki ugotavljajo, da smo pomenu ročnih spretnosti v zadnjih desetletjih posvečali premalo pozornosti. Zato sem šolarje  želela spodbuditi k šivanju. Večina jih je šivala prvič.

Šivali smo bralna kazala in obeske za ključe v obliki ptička. Izbrali smo si barve filca, izrezali trup in krila, kljunček ter vse skupaj s spretnimi prstki prišili. Tik pred koncem smo vstavili malce mehkega polnila. No, pomisliti smo morali tudi na vrvico, da smo jo lepo všili v ptička.

Trud in vztrajnost sta bila nagrajena z estetskim izdelkom, ki so ga šolarji z veseljem odnesli domov. Upam, da bodo s tako prijaznim bralnim kazalom tudi raje brali.

IMG_2272IMG_2281

Metoda Leban Dervišević

 

Novoletno druženje

 

V prednovoletnem času večina od nas živi v pričakovanju praznikov. Krasimo bivalne prostore, v mestih in doma prižigamo lučke, na vratih obiskovalce pozdravljajo novoletni venčki. Veselimo se daril, drobnih pozornosti in čestitk naših dragih in izbiramo darila in voščila zanje.

Zadnje dni v letu 2015 smo tudi na našem oddelku preživeli ob druženju, izdelovanju novoletnih lučk, voščilnic …

Eden izmed motivov, ki smo ga izbrali pri našem ustvarjanju, je bila tudi smreka. To zimzeleno drevo predstavlja večnost in neuničljivost življenja, saj vse leto ohranja svoje zelene iglice.