Avtor: Metoda Leban | Jun 30, 2021 | Hobotnice, Oddelki
V letu 2021 Slovenija praznuje 30. rojstni dan. Skozi vse leto smo se pri pouku pogovarjali o tem, kaj je domovina, kaj nam pomeni, o lepotah in znamenitostih Slovenije, o kulturi in še marsičem.
V mesecu juniju pa smo imeli prav poseben kulturni dan, ki nam ga je pomagala izvesti gospa Mateja Kregar Gliha, ki je čisto prava turistična vodička. V živo, vendar virtualno, nas je popeljala po ulicah Stare Ljubljane in nam pripovedovala različne zanimivosti ter opisovala in v živo prikazovala znamenitosti glavnega mesta Slovenije.
 . |
 . |
Učenci in dijaki so bili med ogledom zelo aktivni, saj so spraševali in komentirali. Tretješolko Anjo je najbolj navdušil Zmajski most z zmaji. Zato je želela zmaja na koncu tudi upodobiti.
.
Devetošolec Jan je s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije izbral nekaj zelo zanimivih podatkov o prebivalcih Slovenije:
1. V Sloveniji je bilo leta 1991 1.998.912 prebivalcev, leta 2021 pa 2.108.927, kar je za en Maribor (oziroma približno 100.000) več.
2. Leta 1991 se je v Sloveniji rodilo točno 24.111 prebivalcev. Letos skupaj s Slovenijo praznujejo 30. rojstni dan.
3. Najpogostejša imena v Sloveniji leta 2021 so:
moška: Franc, Janez, Marko
ženska: Marija, Ana, Maja
In kaj je domovina?
Domovina je tam, kjer sem doma, kjer se počutim varno in lepo.
Eva, 7. razred
Moja domovina je Slovenija in seveda vas Tišina. Tu sem doma z mamico in babico in tu se igram.
Anja, 3. razred
Domovina je država, v kateri se rodiš in živiš. V njej ti je lepo in varno. Domovino moramo spoštovati.
Jan, 8. razred
Mojca Topić
junij 2021
Avtor: Metoda Leban | Jun 30, 2021 | Čebelice, Oddelki
V zadnjih tednih šolskega leta smo se poigravali z likovnimi eksperimenti.
Spoznavali smo kombinirane likovne tehnike in pri tem neizmerno uživali.
Pena za britje? Zakaj pa ne! Na peno smo kanili tuše različnih barv in jih z leseno paličico premešali. Kakšno navdušenje! In kako poseben občutek je »pisanje po peni«!
Nato pa smo na peno položili papir, ga rahlo pritisnili in naredili odtis. S tršim kartonom smo odstranili peno, ki se je prijela na papir.
In poglejte končni izdelek marmoriranja s peno za britje:
Predstavljamo pa vam še črtni rezervaš, ki je nastal s sledjo vroče pištole in z akvarelnimi barvami. Polja so pobarvana v skladu z metodo fraktalnega risanja.
Če vam bo med počitnicami kdaj dolgčas, preizkusite katero od zgoraj navedenih kombiniranih likovnih tehnik in se predajte likovnemu navdihu!
Metoda Leban Dervišević
junij 2021
Avtor: Metoda Leban | Jun 29, 2021 | Ježki in slončki, Oddelki
V mesecu juniju praznujemo 30-letnico samostojne države Slovenije. 25. junija leta 1991 so se uresničile želje naših prednikov. Dobili smo svojo državo.
Tudi z našim kulturnim dnem, ki smo ga naslovili Slovenija praznuje in ga izvedli v mesecu juniju, smo počastili ta pomembni praznik, dan državnosti.
Učenci so nam najprej sami povedali, kaj že vedo o Sloveniji. Kaja iz 6. razreda je svoje znanje tudi pisno predstavila.
Kaja, 6. razred: Slovenija je bogata z naravnimi lepotami.
Nadaljevali smo s spoznavanjem kulturno-zgodovinskih mejnikov v razvoju slovenske države, si ogledali film o osamosvojitvi in spoznavali slovenske simbole. Ob družabni igri po Sloveniji smo se razvedrili in spoznali še veliko novega.
Spoznavanje Slovenije ob družabni igri.
Učenci so razmišljali, kaj bi lahko narisali na razglednico, ki bi jo ob 30-letnici Slovenije poslali svojim sorodnikom ali prijateljem doma ali v tujini. Spomnili so se na naše prečudovite gore, jame, gradove, lepa jezera, zdravilišča, na morje, na številne druge naravne in kulturne zanimivosti ter na državne simbole. Vsak učenec je narisal drugačno razglednico. Luka pa je tudi napisal, kako bi ob tem prazniku predstavil Slovenijo svojim prijateljem iz tujine in predstavitev prevedel v angleščino.
Moja dežela
Slovenija leta 2021 praznuje 30 let samostojnosti, zato bi rad povabil svoje prijatelje iz tujine, da obiščejo našo državo.
Pokazal jim bom veliko čudovitih krajev, od obale do gora, a najprej bi morali obiskati našo prestolnico Ljubljano.
Ljubljana ima približno 500.000 prebivalcev in je polna znamenitosti.
V središču mesta je Tromostovje, blizu katerega je spomenik Franceta Prešerna, našega največjega pesnika. Turisti lahko uživajo v ogledu znamenitosti tudi na reki Ljubljanici z rečnih čolnov oz. ladjic.
Tivoli je ime našega mestnega parka s številnimi vrstami dreves in cvetja. V bližini parka je velik živalski vrt.
Žičnica vas lahko pripelje do gradu nad mestom, do gradu pa je mogoče tudi peš.
Od Ljubljane je le 100 km do jadranske obale, kjer lahko obiščete soline in opazujete pridelavo soli.
Na poti do morja je vredno obiskati Postojnsko jamo. S številnimi kapniki je ena izmed najbolj neverjetnih kraških jam v Evropi. Samo v tej jami živi človeška ribica – proteus.
Ne smem pozabiti omeniti naših alpskih predelov in gorskih jezer, ki so kristalno čista. Blejsko jezero je najlepše med njimi. Sredi Blejskega jezera je otok z majhno cerkvico. V tej cerkvi je zvon želja in z vlečenjem njegove vrvi se vam lahko izpolnijo želje.
Omenil sem le nekaj slovenskih čudovitih krajev. Vljudno vabljeni, da nas obiščete in sami raziščete našo državo.
Luka, 17 let
My Country
Slovenia celebrates 30 years of independance in 2021, and I would like to invite my friends from abroad to visit our country.
I would show my friends many beautiful sites from the coast to the mountains, but first they should visit our capital, Ljubljana.
Ljubljana has about 500,000 inhabitants and is filled with interesting sights.
In the center of the city is the Triple bridge, near is the monument of France Prešeren, our greatest poet. Tourists can enjoy the sights along the Ljubljanica River from river boats.
Tivoli is the name of our city park with many kinds of trees and flowers. There is a big zoo near the park.
A cable car can take you up to the castle above the city, but it is also possible to walk up to the castle.
From Ljubljana it is only 100 km to the Adriatic coast where you can visit salt fields and observe salt production.
On the way to the sea, the Postojna cave is worth a visit. With many stalactites and stalagmites, it is one of the most amazing karst caves in Europe. A human fish (proteus) lives only in this cave.
I should not forget to mention our Alps and mountain lakes which are crystal clear. Lake Bled is the most beautiful of them. In the middle of Lake Bled there is an island with a small church. In this church there is a wishing bell and by pulling its rope, your wishes may be fulfilled.
I only mentioned some of Slovenia beautiful sites. You are kindly invited to visit us and explore our country yourselves.
Luka, 17 years
Prav posebej je naše šolarje navdušil virtualni literarno-zgodovinski ogled Ljubljane, na katerega nas je popeljala gospa Mateja Kregar Gliha. Učenci so na njem spoznavali področja slovenskega jezika, slovenske literature in slovenske identitete.
Kulturni dan smo zaključili z reševanjem kviza. Na dan državnosti pa bomo s ponosom izobesili slovensko zastavo.
Meta Kerševan in Minca Gale
junij 2021
Avtor: Metoda Leban | Jun 2, 2021 | Hobotnice, Oddelki
V teh časih, ko nam je veliko stvari dostopnih samo skozi virtualni svet, smo se s Kulturnim duhcem in Domišljijo podali na virtualni ogled Cankarjevega doma, največjega slovenskega hrama kulture. Poglejte si zanimiv videoposnetek še vi.
https://www.cd-cc.si/kultura/za-mlade-in-sole/brki-in-skodelica-kave
Seveda je tretješolka Anja v delavnici izdelala tudi portret največjega slovenskega pisatelja. Brez dvoma ga na portretu prepoznate. Izdajajo ga brki, kajne?
Ker smo radovedni, smo si prebrali še zgodbico Kulturni duhec in Domišljija na simfoničnem koncertu in si za konec ogledali še odlomek z novoletnega koncerta Slovenske filharmonije 2021.
Bili smo navdušeni!
https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/kulturni-duhec-in-domisljija-2
https://www.youtube.com/watch?v=Mbx_Y3ngIkQ
Za konec pa smo se vprašali, kaj je kultura.
Kultura je, da kulturno jemo za mizo. Kultura je, da pozdravimo. Kultura so tudi knjige in knjižnice. Kultura je koncert.
Anja, 3. razred
Kultura je lepa. Kultura je kulturni dom, kjer lahko gledamo predstave. Kultura so pesmi in zgodbice. S kulturo mi ni dolgčas.
Anže, 2. razred
Kultura je, da si kulturen. To so lepe besede in da znamo lepo pozdraviti. Kultura je Zdravljica in je tudi koncert. Tudi moderna glasba je kultura.
Grega, 5. razred
Kultura je književnost, slikarstvo, glasba … Kultura pa je tudi lepo obnašanje in so prijazne besede.
Jan, 8. razred
Kultura je, da smo prijazni drug do drugega, da se spoštujemo. Kultura je lepa glasba, so lepe zgodbe. Kultura je, da znamo kulturno kaj napisati.
Žan, 1. Letnik
Mojca Topić
maj 2021
Avtor: Metoda Leban | Jun 1, 2021 | Levčki, Oddelki
Pa smo kuharski mojstri spet nazaj.
Mesec maj nam je prinesel obilo šolskega dela in obveznosti. Učili smo se, raziskovali, odgovarjali na ustna ocenjevanja in se potili ob pisnih preverjanjih. Ugotovili smo, da bomo potrebovali še dodatno moč in energijo, zato smo se močno razveselili predloga osmošolca, da bi spekli jabolčno pito. Verjeli smo, da nas bo pita podkrepila in nam vlila novih moči.
Zavihali smo rokave in se lotili dela. Začeli smo s pripravo nadeva. Zanj smo potrebovali:
1 kg jabolk,
80 g sladkorja,
cimet,
limonin sok.
Najprej smo oprali jabolka, jih olupili in narezali na krhlje ter naribali. Naribanim jabolkom smo dodali sladkor, vanilin sladkor, cimet in limonin sok ter vse skupaj dobro premešali. Nadev smo pokrili s folijo in ga postavili v hladilnik.
Priprava nadeva.
Zdaj smo se lotili testa.
Za pripravo testa smo potrebovali:
350 g moke,
½ vrečke pecilnega praška,
120 g sladkorja v prahu,
1 vrečko vaniljinega sladkorja,
150 g masla,
2 rumenjaka,
4 žlice kisle smetane.
Najprej smo moko in pecilni prašek presejali v veliko posodo. V moko smo dodali na majhne koščke narezano zmehčano maslo, sladkor in vanilin sladkor, oba rumenjaka ter kislo smetano. Vse skupaj smo zmešali v testo.
Priprava testa.
Testo smo razdelili na dve enaki polovici. Prvo polovico smo raztegnili čez pekač. Robove smo pustili dvignjene. Iz druge polovice testa smo narezali trakove.
Priprava jabolčne pite.
Prvo plast smo obložili z jabolčnim nadevom. Čez jabolčni nadev smo položili trakove iz testa. Naša jabolčna pita je bila pripravljena za peko.
Priprava jabolčne pite.
Pečico smo ogreli na 160 stopinj, v njej pa pekli pito 45 minut.
Pečena pita je tako dišala, da je iz vseh sob na oddelku privabila otroke in odrasle. Nismo uspeli dočakati, da se pita popolnoma ohladi. Še mlačno smo razrezali na koščke in se z njo vsi skupaj posladkali.
Jabolčna pita.
Bila je odlična in ne boste verjeli, res nam je povrnila moči.
Ne verjamete?
Recept imate, zato zavihajte rokave še vi in si s pito povrnite moči.
Pa dober tek.
Nežka Dakskobler Markoč
maj 2021
